Skoči do osrednje vsebine

Tradicionalni slovenski zajtrk bo tudi letos v vrtcih in šolah

Danes je potekal Zajtrk z novinarji pred dnevom slovenske hrane, 18. novembrom, ko po šolah in vrtcih ter drugih institucijah okušajo Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ). Projekt krepi zavedanje o pomenu in prednostih lokalno pridelane hrane ter oblikovanju zdravih prehranskih navad.

Dogodek je prerasel prvotne okvire in je postal vseslovensko gibanje podpore lokalno pridelani hrani, zdravemu načinu prehranjevanja in skrbi za okolje, letos pa bo že 12. po vrsti.

Jedi, ki sestavljajo Tradicionalni slovenski zajtrk

Jedi, ki sestavljajo Tradicionalni slovenski zajtrk | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

1 / 3

Letošnji medijski dogodek tako imenovani Zajtrk z novinarji je na kmetiji Lukš pri Ljubljani organizirala Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM), članica medresorske delovne skupine za projekt TSZ. Na dogodku so sodelovali tudi predstavniki medresorske delovne skupine, ki so izpostavili pomen tega dneva ter predstavili poudarke letošnjega dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Uvodoma je udeležence pozdravil Janez Rakovec, podpredsednik Zveze slovenske podeželske mladine, zbrane pa je v uvodu nagovorila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Sledil je vsebinski pogovor z udeleženci, člani medresorske skupine TSZ in podporniki. Ob zanimivi razpravi, ki se je odvijala glede na vsebinsko pristojnost posameznih sogovornikov, so vsi enotno podprli potrebo po tovrstnih projektih, med drugim tudi širitvi projekta v teden slovenske hrane v vse javne zavode.

Pod letošnjim sloganom Zajtrk z mlekom - super dan bodo otrokom po šolah in vrtcih v Sloveniji postregli z za zajtrk tradicionalnimi živili, sestavljajo ga kruh, maslo, med, mleko in jabolk ali drugo sveže ali suho sadja brez dodanega sladkorja, vse slovenskega porekla. Osnovne šole, vrtci in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami so upravičeni do pavšalnega nadomestila, 0,72 evra na otroka oziroma učenca. Pobuda je dobrodošla tudi širši javnosti, s svojimi sporočili in namenom naslavlja tudi druge mlade, zato želimo, da bi projekt našel odmev tudi v srednjih šolah kakor tudi pri študentih. Vsako leto se pridruži tudi vrsta drugih posameznikov, institucij, podjetij, gostinskih obratov, turističnih objektov, in podobno, ki s svojimi aktivnostmi podprejo in širijo pomen sporočil TSZ.

Izjave sodelujočih deležnikov pri projektu Tradicionalni slovenski zajtrk

Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

»Zavedajmo se, da je naša lokalno pridelana hrana kakovostna, sveža in zdrava. Naši kmetje se s kmetijstvom preživljajo, z njim ohranjajo tudi podeželje. Tradicionalni slovenski zajtrk bo letos že 12-ič jedlo kot 86.000 otrok v vrtcih in skoraj 200.000 v osnovnih šolah. Zelo se veselim izvedbe zajtrka, tudi sama ga bom okusila z otroci v Prekmurju, kjer se bomo pogovarjali o pomenu kmetijstva, živilske industrije čebelarstva ter nasploh pridelave hrane. Prav posebej pomembno postaja zavedanje, da moramo hrano spoštovati in si prizadevati proti viškom in odpadkom«. Ministrica je izpostavila tudi letošnjo temo, ki je mleko. »Slovenija je z mlekom samooskrbna, je pa res, da ga večino pridelamo na hribovskih kmetijah, kjer so omejene možnosti kmetovanja. Zato se moramo še posebej zahvaliti kmetom, ki delajo v težkih pogojih. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi živilsko predelovalni industriji, ki lokalne pridelke predela v dobre proizvode. Posebna zahvala pa velja vsem vzgojiteljem, učiteljem in kuharjem, ki bodo 18. novembra pripravljali tradicionalni slovenski zajtrk za otroke in mlade. Želim si, da bi bil Tradicionalni slovenski zajtrk dobro sprejet, ne samo na dan slovenske hrane, ampak vsak dan. In naj bo tak zajtrk na voljo vsaki družini.«

Janez Rakovec, podpredsednik Zveze slovenske podeželske mladine

»Pri dnevu slovenske hrane in projektu TSZ aktivno sodelujemo že 2. leto in menimo, da odlično vpliva na ozaveščenost o pomenu lokalne pridelane hrane, ne le pri potrošnikih ampak tudi pri odločevalcih. ZSPM se zaveda ozaveščanja o pomenu kmetijstva, lokalno pridelane hrane. O zdravem življenjskem slogu je potrebno ozaveščanje že pri najmlajših, kar izvajamo v sklopu naših aktivnosti. Delo kmeta je lahko tudi zabavno, želimo, da mladi spoznajo poklic kmeta kot perspektivnega in dinamičnega, kar tudi je.«

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije

»Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) se zahvaljuje vsem partnerjem v projektu, brez katerih tako uspešne zgodbe ne bi bilo. 15 let je od začetka z medenim zajtrkom, danes lahko govorimo o ključnem projektu promocije slovenske hrane. Predvsem je ČZS vesela, da aktivno v zadnjih letih sodeluje tudi Zveza slovenske podeželske mladine, saj na mladih svet stoji in samo s sodelovanjem med generacijami lahko ustvarjamo dobre pogoje za vse. Čebelarska zveza Slovenije si želi, da se projekt po dvanajstih letih nadgradi, zato vabimo vse deležnike v kmetijstvu, da skupaj s ČZS v podamo pobudo Vladi RS, da naj se dan slovenske hrane razširi v teden slovenske hrane in to v vse javne zavode.«

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije

 »Mlečna proizvodnja je v Sloveniji med najbolj organiziranimi. Podvržena je svetovnemu trendu, globalizaciji, zato morajo mlekarji, če hočejo uspevati, imeti znanje in trdo delati. Kvaliteta mleka je najbolj pomembna, slovenski kmetije se lahko pohvalimo, da to imamo.«

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Gospodarska zbornica Slovenije

»Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že vrsto let poudarja pomen graditve in trdnosti agroživilskih verig. Vsi deležniki smo med sabo močno soodvisni. Živilska podjetja potrebujejo kakovostno surovino, ki jo proizvajajo kmetje in zadruge, da lahko izdelajo  kakovostne izdelke, vse z namenom, da zadovoljimo pričakovanja potrošnikov. Želimo si dolgoročnih pogodbenih poslovnih odnosov, ki so odpornejši na krize, večjo konkurenčnost in stalno promocijo lokalne hrane potrošnikom. Tradicionalni slovenski zajtrk ob dnevu slovenske hrane je odlična priložnost, da se kot družba in posamezniki spomnimo na pomen uživanja kakovostne lokalno pridelane hrane, ki prispeva k zdravju ljudi in skrbi za zaposleno, obdelano in poseljeno podeželje.«

Irena Simčič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo

»Vsa strokovna srečanja pri nas, ki so bila posvečena izboljšanju prehrane in zdravja šolskih otrok, so bila enotna v oceni, da je za korekcijo neustrezne prehrane in oblikovanje ustreznih prehranskih navad najučinkovitejši in najracionalnejši način dobro načrtovana in organizirana šolska prehrana. Organiziran sistem šolske prehrane je v Sloveniji urejen na nivoju države in je tudi uzakonjen. Potrebno se je zavedati, da organizirana šolske prehrana pokriva več različnih vidikov: zdravstveni, organizacijski, vzgojno-izobraževalni, kmetijski, ekonomski, socialni, gastronomsko kulinarični in drugo. Vendar še tako kakovostna hrana ali kakovosten obrok pripravljen skladno z veljavnimi strokovnimi priporočili ne doseže svojega namena, če ga otrok ali mladostnik odklanja. Zato so predvsem vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru rednega pouka prehranskih vsebin ali v okviru drugih dejavnosti izjemnega pomena pri izboljšanju prehranskih navad, kulture prehranjevanja, odnosa do hrane, ozaveščanja o pomenu kakovostne hrane in kakovostnega prehranjevanja, lokalno pridelane hrane, pomena kmetijstva in drugo. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga izvajajo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, celostno vsebinsko opolnomoči otroke in mladostnike. Vzgojno-izobraževalni zavodi imajo pomembno nalogo in poslanstvo, da ponujajo kakovostno hrano in obroke, z zasledovanjem nacionalnih in mednarodnih strateških ciljev pri zagotavljanju kakovostne hrane z uresničevanjem načela od vil do vilic.«

Mag. Simona Mušič, Nacionalni inštitut za javno zdravje

»Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane sta pomemben sestavni del nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti, ki ima za cilj izboljšati zdravje populacije, zmanjšati breme debelosti in kroničnih bolezni. Podatki kažejo, da se vse več otrok in mladih ter starejših odraslih odloča za redno vsakodnevno zajtrkovanje, kar je zelo pohvalno. Še premalo pa se zavedamo pomena, da zajtrk sestavimo iz kakovostnih in zdravju koristnih živil, ki jih je mogoče najti v našem okolju. V Sloveniji imamo kakovostno mleko, vendar pa njegova priljubljenost pada, zato je treba izpostaviti prednosti rednega uživanja mleka in priporočenih mlečnih izdelkov, ob tem pa opozoriti na sladkane mlečne izdelke, ki se pogosto oglašujejo, zaradi želje po sladkem pa so žal pogosto na jedilnikih tudi v šolah in vrtcih. Sezonsko sadje in zelenjava iz lokalnega okolja, ki ju lahko vključimo v zajtrk, imata praviloma več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost, kar pripomore k višji hranilni vrednosti zajtrka, zaradi bližine pridelave pa se lahko delujemo bolj trajnostno, saj se izognemo pretirani uporabi kemijskih zaščitnih sredstev, zaradi manj transporta pa vplivamo tudi na manjši ogljični odtis in manj odpadkov. Z odločitvijo za nakup lokalne hrane, na kar nas opomnja Dan slovenske hrane, podpremo lokalnega kmeta, slovenska kmetijska in živilska podjetja ter zadruge in jim pri tem izrazimo naše spoštovanje do njihovega dela.

Nenazadnje nas veseli, da so potrošniki (tudi šolarji, kjer se potrošniška vzgoja začenja) vse bolj dovzetni za poreklo živil. In tu ima lokalna in sezonska prehrana z vsemi zdravstvenimi prednostmi, ki jih zagovarjamo kot javnozdravstvena stroka, še precejšen potencial in ravno Tradicionalni slovenski zajtrk je tisti, ki javnost na to še dodatno opozarja.«

Andreja Grobiša, kmetica, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine

»Otroci so naša prihodnost in če oni ne bodo razumeli in začutili, kaj zares pomeni biti kmet in nositi to poslanstvo v sebi, nas kot družbo ne čakajo preveč dobri časi. Te naše otroke pa vzgaja seveda širša družba. In je pomembno, da celotna družba začuti to močno poslanstvo kmeta. Za dobro in dolgotrajno opravljanje našega dela moramo biti res vztrajni, sposobni in razgledani in na trenutke celo nori. To nam pomaga prebroditi tiste težke trenutke, ko enostavno nimaš koga kriviti za sušo, točo, slabo letino. Moraš sprejeti in upati ter poskusiti ponovno. Ker to je naš smisel. Kmetje se verjetno v svojih globinah zavedamo pomena tega bogastva, ki ga zagotavljamo potrošnikom, drugače tega sploh ne bi delali. Zato smo še toliko bolj hvaležni za ljudi, ki cenijo naš trud in se odločajo za pridelke in proizvode s kmetij."

Dr. Polona Ojsteršek Zorčič, Ministrstvo za okolje in prostor

»Vlogo slovenskega tradicionalnega zajtrka v luči podnebnih sprememb, ki so realnost že danes in ki jih bodo naslednje generacije občutile še silovitejše, vidimo predvsem kot glasnika in zastavonoše trajnosti - trajnostne in lokalne pridelave in kratkih dobavnih verig. Transport in intenzivno kmetijstvo sta dva največja povzročitelja emisij toplogrednih plinov, ti pa povzročajo podnebne spremembe, ki niso samo v oddaljenih krajih, ampak so tudi, tu v Sloveniji. Prilagoditev pa mora upoštevati naše okolje in naravo kot vrednoti in kot vir, ki ga moramo smotrno črpati, zato da bo na voljo tudi prihodnjim generacijam.

Poleg tega moramo hrani in pridelovalcem vrniti spoštovanje, ki so ga zaslužijo. Polovico vse odpadne hrane v Sloveniji povzročimo v gospodinjstvih - povprečno je prebivalec Slovenije v letu 2021 zavrgel 68 kilogramov hrane, od tega je bilo skoraj 40 odstotkov užitnega dela hrane. Seveda, hrani in pridelovalcem moramo vrniti spoštovanje, ki so ga zaslužijo. Naše raziskave kažejo, da so glavni vzroki za nastanek odpadne hrane v slovenskih gospodinjstvih pokvarjena hrana, pretečen rok uporabe in prevelika količina pripravljene hrane. Slovenske potrošnike moramo torej naučiti predvsem boljšega načrtovanja obrokov in jih ozaveščati o tem, kaj pomenijo datumi uporabe, torej »uporabno do« in »porabiti najmanj do«.

In ko se bomo vsi zavedali, da je redno pregledovanje shrambe in hladilnika pred nakupovanjem, nakupovanje z nakupovalnim seznamom in tudi tehtanjem količin živil pred kuhanjem, koristno ne samo za našo denarnico, ampak tudi za okolje, bomo na pravi poti. TSZ v šolah in vrtcih je odličen ukrep ozaveščanja, šole in vrtci se zelo trudijo in upamo, da se bi vanjo vključilo čim več javnih ustanov in podjetij, ter da se morda sčasoma razširi iz enega dneva v en teden, saj je kakovostnih tradicionalnih pridelkov in živil, primernih za zajtrk in druge obroke, veliko več.«

Kim Komljanec, Ministrstvo za kulturo

»Tradicionalni slovenski zajtrk je pomemben opomnik skupnih vrednot naše družbe: povezovanje generacij, predaja znanj in izročila s starejših na mlade in najmlajše, spoštovanja hrane in njenih virov, pridelovalcev in nenazadnje tudi umetniških vsebin iz praks, povezanih s to hrano. Zato na Ministrstvu za kulturo spodbujamo vse, da vsaj enkrat na leto sedejo k zajtrku skupaj še s kom, ali pa vsaj s knjigo. Da jih teh nekaj minut zajtrka spodbudi k lastnemu ustvarjanju ali pa obisku kake kulturne prireditve in ustanove. Sestavine tradicionalnega slovenskega zajtrka so pogosto tudi navdih za slovensko umetnost.«

Več informacij na spletni strani Tradicionalni slovenski zajtrk, prenesete oziroma natisnete pa si lahko tudi letošnji plakat in druge grafične elemente.

Sledite nam tudi na FB profilu Tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Pri organizaciji in izvedbi Tradicionalnega slovenskega zajtrka sodelujejo: ministrstva, pristojna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zdravje, izobraževanje, znanost in šport, kulturo, okolje in prostor, Čebelarska zveza Slovenije, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.