Skoči do osrednje vsebine

Svet EU za zunanje zadeve o ruski agresiji na Ukrajino, regiji Velikih jezer in Zahodnem Balkanu

Ministrica za zunanje zadeveTanja Fajon se je v Bruslju udeležila rednega zasedanja Sveta Evropske unije (EU) za zunanje zadeve, ki ga je vodil visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell. Osrednje teme zasedanja so bile ruska agresija na Ukrajino, regija Velikih jezer in Zahodni Balkan.

Še pred uradnim začetkom zasedanja so se zunanji ministri EU na neuradnem pogovoru srečali z vodjo beloruske opozicije Svetlano Tihanovsko. "Zagotovila sem ji podporo Slovenije v prizadevanjih za demokratično Belorusijo. Razmere so izjemno težke in nevarne, zato občudujem njen pogum in boj, ki utira pot svobodni državi, kjer bodo civilna družba in temeljne človekove pravice dobile mesto, ki jim pripada," je ob robu srečanja povedala ministrica Fajon.

Ministri so nadaljevali razpravo o širših vplivih ruske agresije na Ukrajino, pri čemer je bil v ospredju razmislek o prihodnjih odnosih z Rusijo. Ministri so sprejeli odločitev o zagonu misije EU za pomoč Ukrajini (angleško European Union Military Assistance Mission - EUMAM). "Slovenija pozdravlja pravočasno vzpostavitev in začetek delovanja misije EU za Ukrajino. Načrtujemo sodelovanje v njeni poveljniški strukturi kot tudi v aktivnostih za usposabljanje. Slovenija bo nadaljevala s pomočjo državi po svojih zmožnostih. Naš cilj je jasen: nadaljnja podpora Ukrajini in čimprejšnje doseganje miru," je poudarila ministrica.

V okviru razprave o Zahodnem Balkanu so ministri izmenjali mnenja o dogajanju v regiji, zlasti v luči potrebe po krepitvi kibernetske varnosti in pomoči regiji, ki so jo posledice vojne v Ukrajini močno prizadele. "Dejavno si prizadevamo za večjo odpornost naših partneric na Zahodnem Balkanu. Regionalni center za kibernetsko varnost v Črni gori, ki prične z delovanjem v začetku leta 2023 in za katerega smo dali pobudo skupaj s Francijo, je konkreten primer teh prizadevanj." Ministrica Fajon je spomnila tudi na nestabilne razmere v regiji, hkrati pa na spremenjeno geopolitično dinamiko in odgovornost Unije. "Z dodelitvijo statusa kandidatke Bosni in Hercegovini v decembru, ki ga Slovenija močno podpira, bi celotni regiji poslali tako zelo potrebno pozitivno sporočilo. Izjemnega pomena je tudi naslavljanje nestabilnih razmer na Kosovu in v Črni gori," je še povedala ministrica.

Razprava o regiji Velikih jezer (Demokratična republika Kongo, Uganda, Ruanda in Burundi), v kateri se odvija ena najhujših humanitarnih kriz na svetu, je bila namenjena pripravi obnovljenega pristopa angažiranja v tej regiji. V ospredje je postavljeno vprašanje upravljanja z naravnimi viri tako z vidika nestabilnosti v regiji, kakor tudi z vidika strateškega pomena za gospodarstvo EU. Poudarjen je bil pomen regionalnega in čezmejnega sodelovanja na področju miru in varnosti ter vrednot trajnostnega razvoja - ob upoštevanju lokalnih dodanih vrednosti pri upravljanju z naravnimi viri. Ministrica Fajon je pozdravila predlog obnovljenega pristopa in pripravo nove strategije za Velika jezera.

Slovenija je z veseljem podprla predloge sklepov Sveta o ženskah, miru in varnosti. Skupaj z Nemčijo, Portugalsko in državami Beneluksa smo sodelovali v pripravi dokumenta, ki poudarja nujnost spoštovanja enakosti med spoloma in varovanja pravic žensk po vsem svetu v številnih zapletenih varnostnih vprašanjih. "Ženske – matere, sestre, hčere, učiteljice, inštruktorice in članice številnih mirovnih misij po svetu – prevzemajo vlogo posrednic in si nenehno prizadevajo za vzpostavljanje miru. Vključevanje žensk in dosledno upoštevanje Agende za ženske, mir in varnost je nujno za oblikovanje boljše in varnejše prihodnosti. To bo tudi ena izmed naših prednostnih nalog, če bo Slovenija izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta v obdobju 2024-2025," je še poudarila ministrica Fajon.