Skoči do osrednje vsebine

Ministrica Šinko v Slovenski Istri o spodbujanju projektov za večjo pridelavo hrane

Ministrica Irena Šinko je bila danes na delovnem obisku v Slovenski Istri, kjer se je srečala s predstavniki Primorske gospodarske zbornice (PGZ) ter predstavniki kmetov. Osrednje teme, ki so bile izpostavljene v pogovorih in srečanjih so bile povezane s kmetijstvom, pridelavo hrane, prilagajanju na podnebne spremembe, potrebami po kmetijskih zemljiščih in nadomeščanju teh zaradi razvojnih projektov, ohranjanjem podeželja in spodbujanjem mladih za kmetovanje. Ogledala si je tudi lokacije za projekte, ki jih s podporo zbornice načrtujejo predstavniki lokalne skupnosti in partnerji.

Na sedežu Primorske gospodarske zbornice so govorili o temah, ki so pomembne za občino in širšo regijo, povezane pa so s ciljem večje samooskrbe s hrano, ohranjanju poseljenosti na podeželju, prilagajanju na podnebne spremembe in razvojnimi projekti. Posebej so izpostavili pomen namakalnih sistemov in zadrževalnikov teh časih, še posebej za Obalno-kraško regijo, kjer se soočajo z vedno večjimi težavami pri oskrbi z vodo za pridelavo hrane. V Sloveniji imamo z namakalnimi sistemi opremljenih dobrih 6.500 ha kmetijskih zemljišč, potenciala za namakanje kmetijskih površin pa je ogromno. Na ministrstvu poudarjamo, da je za celovito obvladovanje tveganj zaradi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu ključno izvajanje preventivnih ukrepov kot je namakanje, ki je eno najučinkovitejših ukrepov za prilagoditev na podnebne spremembe in s katerim kmetijska gospodarstva preprečijo ali vsaj zmanjšajo škodo zaradi naravnih nesreč. Ministrico so seznanili z aktivnostmi Občine Koper na področju iskanja potencialnih vodnih virov, ki je ponudila pomoč strokovnih služb ministrstva pri iskanju rešitev za te projekte.

Razpravljali so tudi o načrtovanih prostorskih ureditvah občinskega prostorskega načrta, kjer pa je ministrstvo vključeno v določenem delu postopka in se vodi po predpisani zakonodaji. Ministrica se je seznanila tudi s projektom Tovarne hrane v Sloveniji, ki predstavlja ekološke vasi in je pot do večje samoooskrbe s hrano. Ogledali so si tudi potencialne lokacije, kjer bi projekt zaživel, ob tem pa so se seznanili tudi z vsemi omejitvami in administrativnimi zahtevami, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča oz. morebitnimi spremembami namembnosti.