Na ogled so najbolj znane fotografije iz Kerblerjevih serij, a tudi več doslej še nerazstavljenih in neobjavljenih del, dokumentarni prikaz njegovega življenja in dela ter izbor njegovih fotoaparatov in druge fotografske opreme.

Državni sekretar Čelik je v govoru povedal: "Ob tem, ko pomislimo, kako se je spremenil način fotografiranja in razmišljanja o fotografiji, se zavemo, kako se je v zadnjih nekaj desetletjih hitro spreminjal svet. Pa tudi, kako smo se v tem času spremenili ljudje. Zavedamo se, da je na fotografijah Kerblerjevih Haložanov, tovarn, dvorišč in drugih prostorov naša zgodovina. Spoznamo, da ob podobah kolin kurentov in portretih prebivalcev teh krajev doživljamo našo kulturo. Kerblerjeva dela nas povezujejo, tako kot nas povezujejo mnoga druga velika dela kulture."

Po besedah umetnostne zgodovinarke dr. Marjete Ciglenečki je donacija Stojana Kerblerja velika pridobitev za mesto Ptuj in tudi za slovensko fotografijo nasploh. O Stojanu Kerblerju je povedala:

"Še skoraj otrok je bil Stojan član ptujskega fotokluba, v Ljubljani se je včlanil v več študentskih fotografskih združenj in skupaj s kolegi ustanovil Fotogrupo ŠOLT, prodorno skupino mladih, ki so slovenski fotografiji utirali nova pota. Leta 1965 je diplomiral, se kot energetik zaposlil v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem in se včlanil v Fotoklub Maribor, nedvomno najmočnejše fotografsko združenje v Sloveniji, če ne kar v Jugoslaviji.

Jedro mariborskega fotokluba je bila skupina močnih in po svetovni fotografiji dobro razgledanih avtorjev, med njimi je bil seveda Kerbler, ki so na rednih tedenskih srečanjih zavzeto, naravnost strastno in kritično razpravljali o svojih fotografijah, potem pa so se leta 1971 predstavili na razstavi Mariborski krog, ki jo že desetletja razumemo kot véliki mejnik v zgodovini slovenske in jugoslovanske fotografije. Večina pripadnikov tega jedra mariborskega kluba je v nadaljevanju naredila odlično fotografsko kariero, pri čemer se je Stojan Kerbler najbolj razlikoval od kolegov, tako formalno kot tudi vsebinsko; ni ga namreč zanimala urbana tematika, kot na primer Ivana Dvoršaka ali Zmaga Jeraja, pritegnili so ga Haložani in s podobami iz njihovega življenja si je prislužil mednarodno slavo. 

Pod okriljem klubov so fotografi razpošiljali svoja dela na žirirane razstave in Stojan Kerbler je izredno ponosen na dva naziva, ki ju je ohranjal dolgih 12 let. To sta naziva "najboljši slovenski" in "najboljši jugoslovanski razstavljalec", kar je pomenilo, da je na mednarodnih žiriranih razstavah prejel največ nagrad in priznanj. Te nagrade pa niso štele zgolj kot čast, pač pa so nagrajenci, še prav posebej pa Stojan Kerbler, obrazložitve uglednih in visoko usposobljenih žirantov razumeli kot napotke, kako svoje delo nadgrajevati. In potem je nastopil čas, ko je tudi Stojan Kerbler postal žirant in je delil nasvete mlajših."

Izjemno zanimiva pa je tudi zgodovina hiše na Prešernovi ulici 29, v kateri so na ogled Kerblerjeva dela. Po besedah Marjete Ciglenečki je leta 1939 ravno v tej hiši France Mihelič priredil svojo prvo samostojno razstavo, ki je odmevala po vsej Sloveniji, na ogled pa je postavil tudi slovitega Mrtvega kurenta. 

Kabinet Stojana Kerblerja deluje v okviru Galerije mesta Ptuj.