Konferenca je bila namenjena vsem, ki so povezani s žiti in oljnicami – kmetijskim podjetjem, proizvajalcem krmil, mlinarskim in pekarskim podjetjem, kmetijskim zadrugam, semenarskim hišam, predstavnikom pristojnih ministrstev, inšpektorjem in ostalim partnerjem, ki vstopajo v verigo v različnih fazah pridelave in proizvodnje.

Ministrica Irena Šinko je v svojem nagovoru izpostavila, da trenutne razmere na kmetijskih trgih prinašajo veliko pretresov na trgu z žiti. Dodala je, da je pomembno, da države poskrbijo za svojo samooskrbo na tem področju ter s tem zmanjšajo cenovne pritiske. V novem programskem obdobju bo tudi žitni sektor deležen številnih podpor, s katerimi se bo zagotavljala njegova stabilnost. Ministrica je med drugim tudi poudarila, da žitni sektor v prihodnje čaka pozitivna sprememba. »Pred kratkim smo imeli sestanek s predstavniki sektorskega odbora za žita, ki je pripravil specifikacijo za shemo Izbrana kakovost pridelave in predelave žit. V naslednjih tednih bo specifikacija posredovana v Bruselj, odgovor pa pričakujemo v nekaj mesecih. Po uskladitvi se bo tudi pri teh proizvodih lahko začel uporabljati znak Izbrana kakovost, ki je pri potrošniku že dobro prepoznan.« Izpostavila je tudi pomen vzdrževanja dobrih poslovnih odnosov med deležniki v žitni verigi. »Želela bi podariti, da se lahko poslovni odnosi med deležniki razvijajo samo na osnovi dolgoročnega in odprtega dialoga med vsemi deležniki. Le tako bomo lahko prišli tudi do boljših rezultatov in do zadovoljstva vseh členov v žitni verigi«.

V Sloveniji smo v letu 2022 obdelovali 176.378 hektarjev njiv, kar je za skoraj 1 % več kot v predhodnem letu. Žitom za zrnje je bilo namenjenih več kot polovico vseh njivskih površin. Več kot četrtina vseh njivskih površin namenjenih žitom je bila posejana s pšenico. Na dobrih 40 % površinah namenjenih žitom pa smo v letu 2022 pridelovali koruzo, kar je podobno kot v letu 2021. Pridelek pšenice je tako v letu 2022 v skupnem obsegu znašal več kot 152 tisoč ton, kar je primerljivo s povprečjem iz preteklih let. Tudi cene žit so se v letu 2022 v povprečju zvišale za 77,3 %. Samooskrba z žiti je bila v letu 2021 v povprečju 85 %, s pšenico 58 %, s koruzo 110 %, poraba žit na prebivalca je v letu 2021 znašala 115 kg.