Prvi del simpozija je bil posvečen raziskovanju javnega prostora in urbane poroznosti, drugi del pa vidiku nenavadnega (nemško unheimlich). Simpoziju je sledilo odprtje fotografske razstave češkega fotografa Adama Štěcha.  

Na simpoziju, ki sta ga znanstveno vodila Oddelek za arhitekturno teorijo in Oddelek za likovno umetnost Tehniške univerze v Berlinu, so se spraševali, ali je Plečnik še vedno aktualen kot vzornik za urbano oblikovanje po meri človeka in kaj se lahko od njega naučimo. Na simpoziju so kot govorci sodelovali mednarodno priznani nemški umetnik Olaf Nicolai, arhitekti Jürgen Mayer H., Boštjan Vuga in Maruša Zorec ter teoretiki Maja Vardjan, Luka Skansi in Jörg Gleiter.

Jože Plečnik, arhitekt, urbanist, oblikovalec in umetnik, je bil eden največjih vsestranskih arhitekturnih osebnosti prve polovice 20. stoletja. Kot učenec Otta Wagnerja je bil vir navdiha za številne generacije arhitektov. Njegovo arhitekturno, umetniško in urbanistično delo, ki je nastajalo na Dunaju, v Pragi in predvsem v Ljubljani, je ravno zaradi urbanega oblikovanja po meri človeka uvrščeno na Unescov Seznam svetovne dediščine. Plečnikova arhitektura slavi mesto kot prizorišče življenja in javni prostor kot prostor skupnosti in demokracije. Plečnik je socialni prostor razumel kot javni vir in kot tkivo, ki tvori mesto, primerno za življenje.

Na simpoziju, ki se ga je udeležilo okoli 150 ljudi, so svoje videnje Plečnikove Ljubljane z razstavo predstavili tudi študenti arhitekture na Tehniški univerzi v Berlinu, ki so Ljubljano obiskali spomladi letos pod vodstvom Birgit Klauck, akademske svetovalke na Tehniški univerzi v Berlinu.

Simpozij je organizirala vodja SKICE Berlin Saša Šavel Burkart v sodelovanju z Joergom Gleiterjem in Birgit Klauck iz Inštituta za arhitekturo Tehniške univerze v Berlinu ter arhitektom in predsednikom Plečnikovega sklada Boštjanom Vugo. 

Simpozij je pospremilo odprtje razstave sodobnih fotografij Plečnikovih del. Gre za dela češkega fotografa Adama Štěcha, ki prikazujejo raznolikost urbanističnih posegov in njegovega pristopa. Razstava je nastala v organizaciji SKICE Berlin in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Razstavo je zasnoval umetnostni zgodovinar Tomaž Štoka in grafično oblikoval Primož Fijavž.