Na srečanju so ministri razpravljali o skupnih izzivih in preobrazbenih rešitvah pri izgradnji trajnostnega kmetijstva ter prehranskih sistemov v spreminjajočem se okolju.

Na srečanju kmetijskih ministrov OECD se je zbralo več kot 50 ministrov za kmetijstvo in vodij delegacij iz držav članic ter povabljenih držav, vodij mednarodnih organizacij in drugih gostov. Naslovna tema srečanja je bila »Ustvarjanje trajnostnega kmetijstva in prehranskih sistemov v spreminjajočem se okolju: skupni izzivi, rešitve za preobrazbo«. Razprava med udeleženci je potekala v obliki odprte izmenjave mnenj z namenom spodbuditi prizadevanja za spoprijemanje s prihodnjimi izzivi.

Za reševanje kriz pomembno sodelovanje med državami 

Udeleženci so se strinjali, da je potrebno tesno sodelovanje med državami za naslavljanje kratko, srednje in dolgoročnih učinkov sedanjih kriz. V razpravah je bila poudarjena nujna preobrazba v smeri večje trajnosti in odpornosti za spoprijemanje s trojnim izzivom za kmetijstvo in prehranske sisteme. Razprave so bile tako usmerjene v tri vsebinske sklope, ki zadevajo zagotavljanje prehranske varnosti in prehrane s povečanjem inovacij in spodbujanjem produktivnosti, izboljšanje virov zaslužka v sektorju kmetijstva z novimi priložnostmi in prilagoditvenimi izzivi ter krepitev trajnostne in odporne kmetijske proizvodnje, vključno s podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti.

Ministrica Irena Šinko je v okviru tematskih razprav poudarila, da je krovna usmeritev nacionalne kmetijske politike Slovenije zagotoviti trajnostno pridelavo hrane na celotnem območju države in povečati samooskrbo s hrano. »Pomembna so vsa območja in kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost. Slovenija sicer z zaskrbljenostjo spremlja trenutno globalno energetsko in prehransko krizo. Zaradi negotovosti glede prihodnjega razvoja na globalnih trgih s hrano bomo zato vso pozornost namenili ohranjanju proizvodnega potenciala kmetijstva in obsega kmetijskih zemljišč v Sloveniji. V zvezi s tem so že bili sprejeti nekateri ciljno usmerjeni ukrepi na področju energetske in prehranske draginje«. Ministrica je nadalje še poudarila, da se Slovenija zaveda poleg kratkoročnega ukrepanja tudi nujnosti izgradnje dolgoročne odpornosti prehranskih sistemov na različne ranljivosti, kot so na primer podnebne spremembe, cenovni šoki in druge motnje. »Za stabilno pridelavo hrane v Sloveniji je velikega pomena tudi izgradnja verige oskrbe s hrano, v kateri bodo kmetje močneje povezani in s tem postali enakopravnejši pogajalski partner z ostalimi močnejšimi deležniki v verigi preskrbe s hrano. Krepitev odpornosti naslavljamo tudi preko pridelave hrane z višjo dodano vrednostjo z vključevanjem kmetijskih gospodarstev v nacionalne sheme kakovosti«.

Prihodnji razvoj prehranskih sistemov 

Pomembna razprava je potekala tudi o razvoju prehranskih sistemov, ki jih je potrebno graditi na vključujoč način. Ministrica je pozornost v razpravi namenila mladim in ženskam v kmetijstvu. »Starostna struktura v kmetijstvu v Sloveniji je neugodna, saj imamo manj kot 4 % kmetov, mlajših od 40 let. Generacijska pomladitev je zato eden od ključnih predpogojev hitrejšega prestrukturiranja in povečanja konkurenčnosti slovenskega kmetijstva«. Izpostavila je tudi, da imajo imajo ženske na kmetijah ključno vlogo. »Prisotne so pri vseh opravilih na kmetiji, delo opravljajo vsestransko uspešno, poleg tega dodatno skrbijo za otroke in družino. So nosilni steber družbenega okolja na družinskih kmetijah«. Opozorila je, da ženske na podeželju spadajo med ranljive skupine z velikim tveganjem za revščino, pogosto izostajajo iz procesov soodločanja in izobraževanja. »Zato v Sloveniji ob zavedanju tega stanja z različnimi ukrepi za krepitev socialne vključenosti izboljšujemo položaj žensk v dolgoročnem smislu. Med drugim je bil ustanovljen Svet za ženske na podeželju kot posvetovalno telo ministra za kmetijstvo, ki omogoča, da so stališča žensk slišana neposredno pri odločevalcih v politiki in s tem niso preslišana«.

Ministri podpisali deklaracijo o preobrazbenih rešitvah 

Ob zaključku zasedanja so udeleženci sprejeli skupno deklaracijo o različnih preobrazbenih rešitvah za trajnostno kmetijstvo in prehranske sisteme. Poudarili so pomembnost vloge OECD na mednarodni ravni pri spodbujanju z dokazi podprte preobrazbe kmetijstva in prehranskih sistemov ter zlasti vlogo OECD kot foruma, kjer lahko članice in partnerji OECD sodelujejo ter izmenjujejo znanje, izkušnje in podatke.

Ministrsko srečanje je potekalo v času, ko je ogrožena svetovna prehranska varnost. Zaradi posledic vojne v Ukrajini, motenj v svetovni oskrbi in gospodarskih posledic pandemije covida-19 se je povečalo število ljudi po svetu z neustrezno prehransko varnostjo. Zaradi sedanje krize bi se lahko število ljudi, ki živijo v akutno negotovih razmerah glede prehranske varnosti, leta 2022 povečalo za 47 milijonov (z 276 milijonov na 323 milijonov), kar bi ogrozilo izvajanje drugega cilja trajnostnega razvoja – to je odprava lakote do leta 2030. Še pred temi motnjami so se kmetijstvo in prehranski sistemi spoprijemali s trojnim izzivom, in sicer zagotavljanjem prehranske varnosti in prehrane za naraščajoče prebivalstvo, zagotavljanjem možnosti preživljanja v verigi preskrbe s hrano ter krepitvijo trajnosti sektorja in njegovega prispevka k podnebnim spremembam. Nenehni pretresi za prehranske sisteme jasno opominjajo na pomembnost graditve odpornosti ob hkratnem spoprijemanju s tem trojnim izzivom.

OECD ima 38 držav članic in dodatno članico EU, deluje pa na področjih skupnega interesa s ključnim ciljem – krepitvijo dobrobiti ljudi. Organizacija sledi cilju, da morajo biti osrčju oblikovanja politik ljudje. Nazadnje so se kmetijski ministri držav članic OECD srečali leta 2016.