Skoči do osrednje vsebine

Do dneva slovenske hrane nas ločita še dva tedna

Tudi letos bomo na tretji petek v novembru (18. 11.) obeležili dan slovenske hrane. Na ta dan po vsej Sloveniji poteka projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ki bo letos že dvanajsti po vrsti. Namenjen je ozaveščanju in spodbujanju rednega zajtrkovanja ter izbiranju živil iz lokalne bližine.
Pogled na mizo kjer so postavljeni kruh, maslo, jabolka in med

Tradicionalni slovenski zajtrk. | Avtor: Tomo Jeseničnik

1 / 2

18. novembra začnimo dan s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom

Bliža se dan slovenske hrane, ko se izvaja vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, in v katerega so vključeni vrtci, osnovne šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter druge institucije oz. javni zavodi. Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi so meseca oktobra že prejeli okrožnico s strani projektnih partnerjev, s katero so vabljeni k pripravi TZS in ozaveščanju otrok in mladostnikov, da hrana »ne zraste v trgovini« ter k razmisleku o zdravih prehranjevalnih navadah. Projekt spodbuja, da se živila za TSZ (med, maslo, mleko, kruh in jabolko ali drugo sveže ali suho sadje brez dodanega sladkorja) kupi čim bližje, s čimer se krepi spoštovanje do lokalno pridelane in predelane hrane in spodbuja kratke nabavne poti »od njive do krožnika«, ki varujejo in ohranjajo okolje.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izvedbo Tradicionalnega slovenskega zajtrka tudi letos zagotavlja finančna sredstva, namenjena izplačilu pavšalnega nadomestila za nakup živil za izvedbo zajtrka. Pavšalno nadomestilo letos namesto 0,63 evra zdaj znaša 0,72 evra na otroka oziroma učenca.

Dan slovenske hrane izpostavlja pomen lokalno pridelane in pripravljene hrane, ki je bolj sveža, bolj hranljiva, polnejšega okusa in brez dodatkov za daljše skladiščenje. S tem, ko se odločimo za hrano, ki so jo pridelali in predelali slovenski kmetje ter naša kmetijska in živilska podjetja, spodbujamo in povečujemo samooskrbo s hrano in prispevamo k ohranjanju poseljenosti podeželja ter kulturne krajine.

Dan slovenske hrane je tudi priložnost, da se spregovori o zmanjšanju zavržkov hrane in da se spodbuja zavedanje o pomembnosti ustreznega načrtovanja obrokov in s tem povezanih (velikokrat preobsežnih) nakupov hrane oziroma živil.