Pogovor je tekel o škodi v kmetijstvu po letošnji suši, škodi, ki jo povzroča divjad na območju Medvod ter o problematiki odkupa živine.

Večina članov KZ Medvode se ukvarja z govedorejo, s pridelavo 12 milijonov litrov mleka ter odkupom 4.700 govedi letno sodijo med pomembnejše pridelovalce mleka in govedine v slovenskem prostoru. Izpostavili pa so, da sta jih letos v težak položaj postavila tako suša, ki ima za posledico tudi zmanjšanje krme za govedo, kot tudi škoda, ki jo povzroča divjad na tem področju.

Državni sekretar dr. Krajčič je uvodoma povedal, da je država v sklopu finančnih podpor za zmanjšanje draginje v začetku jeseni že izplačala pomoči kmetijskemu in ribiškemu sektorju, ki se zaradi rasti cen goriv, elektrike in repromateriala soočata z višjimi stroški proizvodnje in pridelave. Do konca septembra je bilo tako izplačanih skoraj 22,2 milijona evrov pomoči.

V nadaljevanju je državni sekretar predstavil področje odprave posledic naravnih nesreč v kmetijstvu med katere spada tudi suša, in je urejeno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN). Izdelava končne ocene škode zaradi neugodnih vremenskih razmer (torej letošnje suše), in poteka popisa škode na terenu je v skladu z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode v pristojnosti Uprave za zaščito in reševanje in je v zaključni fazi. MKGP po potrditvi Končne ocene škode s strani Vlade pripravi Program odprave posledic škode zaradi suše in ga predloži v potrditev Evropski komisiji za odpravo posledic naravnih nesreč in Vladi. Program je podlaga za izplačilo finančne pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, finančna sredstva pa so zagotovljena iz proračunske rezerve. Dr. Krajčič je prisotnim zagotovil, da bo ministrstvo skušalo oškodovanim kmetom takoj, ko bo to (zakonsko) možno, zagotoviti čim višjo odškodnino zaradi letošnje suše. Ob tematiki suše je razprava potekala tudi o namakanju kmetijskih zemljišč, ki bo postalo nuja vsled vse bolj prisotnih podnebnih sprememb. V Sloveniji imamo z namakalnimi sistemi opremljenih okoli 6.500 ha kmetijskih zemljišč. MKGP pa spodbuja vse uporabnike, ki želijo stabilno proizvodnjo, da pridobijo ustrezno dokumentacijo in se z interesom za namakanje obrnejo na MKGP.

Na sestanku je bila nadalje izpostavljena problematika škode od divjadi (predvsem divjih prašičih in jelenjadi). Državni sekretar je izpostavil, da škodo od divjadi na kmetijskih kulturah ocenjujejo in poravnavajo upravljavci lovišč, katerim je MKGP v imenu vlade podelil koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih. Upravljavci lovišč prav tako z izvajanjem odvzema divjadi skrbijo za usklajenost divjad z njenim okoljem. V kolikor divjad povzroča škodo v obdobju, ko se je ne sme loviti (lovopust), lahko ministrstvo odpravi lovno dobo na to vrsto divjadi. Največ škode na travinju in kmetijskih pridelkih povzročijo divji prašiči, kjer je odvzem navzgor neomejen, kar pomeni, da jih lahko lovci odstrelijo v neomejenem številu. Prav tako so pri lovu na divje prašiče dovoljeni vsi pripomočki, ki omogočajo večjo uspešnost lova npr. umetni viri svetlobe, nočna optika, blažilci poka ipd. Državni sekretar je pozval udeležence sestanka, da v kolikor je treba na določenih območjih spremeniti način upravljanja z divjadjo oziroma povečati odvzem divjadi, naj se vključijo v pripravo novih dvoletnih lovsko upravljavskih načrtov, ki jih bo Zavod za gozdove prišel pripravljati v začetku naslednjega leta. Podrobnosti bodo objavljene na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije.