Slovenija uradno razglašena za častno gostjo Frankfurtskega knjižnega sejma v letu 2023
Na novinarski konferenci sta poleg ministrice sodelovala tudi direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos in sokurator predstavitve Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu dr. Miha Kovač.
Po besedah ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko je Frankfurtski knjižni sejem veliko več kot le sejem založnikov in avtorjev, je dialog in srečevanje različnih idej in pogledov. Slovenija bo tako kot častna gostja leta 2023 s predstavitvijo dela slovenske kulturne raznolikosti domačo in mednarodno javnost vabila k dialogu s slovensko kulturo in umetnostjo. Že v brošuro za kandidaturo Slovenije kot častne gostje iz leta 2015 so zapisali: "Slovenija je majhna država, a ljubitelji kulture bi jo morali uvrstiti na seznam destinacij, ki jih je treba videti, okusiti in občutiti." Kot je poudarila ministrica, Slovenija velja za ustvarjalno središče srednje in jugovzhodne Evrope, s številnimi festivali, kot je mednarodni literarni festival Vilenica, ki od leta 1986 gosti mnoge priznane literate, med njimi so nekateri kasneje postali Nobelovi nagrajenci. Slovenija pa ni izjemno bogata le na področju založništva, ampak je kulturno dogajanje na vseh področjih umetnosti zelo živahno in raznoliko.
Kot je povedala ministrica, nas ravno umetnost in kultura učita slišati sebe in drug drugega, zaradi česar pomembno prispevata k razvoju in širjenju bolj strpnega in solidarnega dialoga o perečih vprašanjih današnjega časa. "Kakovostne umetniške vsebine nas bogatijo, odpirajo naša obzorja in nam omogočajo razvoj kritičnega mišljenja, spodbujajo našo domišljijo, skozi knjige se srečujemo in soočamo z različnimi svetovi, jih bolje razumemo, učimo se spoštovanja različnosti, enakih možnosti, empatije in odprtosti do drugih ter sprejemanja samega sebe." Zato na Ministrstvu za kulturo skupaj z Javno agencijo za knjigo, kulturnimi ustanovami s področja knjige in bralne kulture ter z odlično razvito nacionalno mrežo splošnih knjižnic skrbimo za spodbujanje branja in bralne pismenosti pri različnih ciljnih skupinah, še posebej pri otrocih in mladih.
Sokurator predstavitve Slovenije dr. Miha Kovač je uvodoma predstavil teme, ki bodo v ospredju predstavitve Slovenije: inovativnost in ustvarjalnost majhnih založniških industrij, pomen branja knjig v obdobju zaslonov in evropska jezikovna raznovrstnost. Po njegovih besedah je slovenska knjižna produkcija odsev evropske raznolikosti, hkrati pa je samosvoja in izvirna. Ob tem je poudaril, da je samo v zadnjih treh letih izšlo več kot 600 prevodov slovenskih literarnih del v različne tuje jezike, kar je za dvomilijonsko skupnost res velika številka. Ob tem je povedal: "Številni dramatiki, pesniki, novinarji, učitelji, duhovniki in sploh vsi, ki pišejo in govorijo slovenščino, so svoj jezik pregnetli v svojevrsten plašč iz besed. Tudi zato lahko danes na tem odru slavimo slovenske knjige in govorimo slovensko. Čeprav majhen, ta plašč nikoli ni postal zatohel: zaradi prepišne lege in majhnosti števila govorcev so bili slovenski izobraženci tradicionalno večjezični, mnogi so tudi pisali v vsaj še enem tujem jeziku. Od tu naše navdušenje nad satovjem besed. Tako kot čebele odhajajo v svet, da se domov vrnejo s kapljico nektarja in drobtinico peloda, so tudi v slovenski jezik in slovensko kulturo skozi številne prevode in s pomočjo avtorjev, ki so iz Slovenije odhajali v svet ali pa prihajali živet v Slovenijo od drugod, k nam pljuskali različni kulturni, umetniški, jezikovni in miselni vplivi. Te vplive so v slovenščino pišoči avtorji pregnetli v raznolik, a hkrati samosvoj in dinamičen jezik, v katerem je možno pisati ljubezenske sonete, kriminalke in hermetične romane ali pa razpravljati o kvantni mehaniki in psihoanalizi. Kot bi dejal slovenski pesnik Srečko Kosovel, je pod malim plaščem iz besede zasijal velik, topel in svetel svet."
V okviru novinarske konference je potekal tudi pogovor s slovenskimi avtorji Petrom Svetino, Natašo Kramberger in Ano Marwan ter prevajalcem iz slovenščine v nemščino Erwinom Koestlerjem. Pogovor je vodila nemška novinarka in literarna kritičarka Katja Gasser.