Državni sekretar dr. Krajčič je uvodoma poudaril, da na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zelo cenijo delo vseh lovskih organizacij, čeprav včasih prihaja do različnih mnenj. »Delo vseh lovcev je izjemnega pomena za slovenski prostor, rečemo lahko, da sistem lovskih družin deluje optimalno. Sodelovanje ministrstva z vsemi lovskimi organizacijami  je konstruktivno, zato v tem trenutku ni potrebe po spreminjanju. To pa seveda ne pomeni, da se upravljanja z divjadjo ne da še izboljšati.«

V tem okviru je napovedal, da bo ministrstvo pripravilo predlog sprememb in dopolnitev zakona o divjadi in lovstvu. »Zakon bo vključeval predvsem izboljšave, saj je naša vizija, da se z divjadjo upravlja predvsem na lokalni ravni.« Predsednik LZS Lado Bradač je poudaril, da si lovci želijo sodelovati pri spremembi zakonodaje, saj imajo kar nekaj odprtih vprašanj.

Kar zadeva upravljanje vseh vrst divjadi, je po besedah državnega sekretarja zelo pomemben odnos upravljavcev lovišč z lokalnim prebivalstvom. »Če so odnosi dobri, je tudi reševanje težav lažje«, je izpostavil.

V nadaljevanju je predsednik strokovno-znanstvenega sveta LZS profesor dr. Boštjan Pokorny predstavil trenutne aktivnosti sveta in pomen raziskav na področju divjadi in lovstva. Izvajanje monitoringov posameznih vrst je  ena od bistvenih javnih nalog upravljavcev lovišč. Vloga vseh lovcev kot prostovoljcev je zato neprecenljiva.  

LZS je letos lovcem predstavila novo aplikacijo SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo), kamor lahko vnašajo podatke o opazovanjih divjadi. Pridobljeni podatki bodo služili boljšemu načrtovanju upravljanja z divjadjo, nujna pa je strokovna obdelava in analiza teh podatkov, so izpostavili predstavniki LZS.

Državni sekretar Krajčič se je strinjal, da je monitoring izjemno pomemben, a je ob tem izpostavil, da je aplikacij za spremljanje raznih vrst precej. »Smiselno bi bilo razmisliti o vzpostavitvi ene same krovne aplikacije, ki bi zajela več vrst (ne samo divjadi) in združila vse pridobljene podatke.«