Poročilo, ki ga že več kot 30 let pripravlja URSJV v sodelovanju z drugimi državnimi organi, vključenimi v varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, kot tudi drugimi subjekti na tem področju, povzema vsa dogajanja, povezana z varstvom pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnostjo v letu 2021. V poročanem letu je bil temeljni cilj jedrske in sevalne varnosti »varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj« dosežen.

V letu 2021 je Nuklearna elektrarna Krško (NEK) obratovala varno. Elektrarna je poročala o dveh dogodkih, ki pa nista imela vpliva na prebivalstvo ali okolje.

Med rednim remontom, ki je potekal spomladi 2021, so se zaključila skoraj vsa dela v okviru tretje faze varnostnih izboljšav iz Programa nadgradnje varnosti (PNV). Z vgradnjo dodatnih varnostnih sistemov je NEK povečal odpornost elektrarne proti naravnim in drugim malo verjetnim ekstremnim dogodkom ter se s tem približal varnostni ravni novih elektrarn.

Edina aktivnost zadnje faze programa PNV, ki še ni v celoti zaključena, je izgradnja suhega skladišča za izrabljeno gorivo. Gradnja skladišča se je začela v aprilu 2021 in bo predvidoma zaključena v letu 2022, prenos prvega dela izrabljenih gorivnih elementov v suho skladišče pa je načrtovan v letu 2023.

V letu 2021 se je začel izvajati tretji občasni varnostni pregled v NEK. Končno poročilo o občasnem varnostnem pregledu, ki bo vsebovalo tudi celovito oceno varnosti objekta in načrt sprememb in izboljšav na podlagi najdb pregleda, bo v pregled in odobritev posredovano na URSJV v letu 2023. Odobritev URSJV je pogoj za nadaljnje 10-letno obratovanje.

V lanskem letu se je začel tudi postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje obratovalne dobe NEK s 40 na 60 let.

Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. V letu 2021 je bilo po zaključeni javni razgrnitvi in čezmejni presoji izdano okoljevarstveno soglasje, ne pa tudi še gradbeno dovoljenje. Glede na dinamiko izvajanja aktivnosti in ravnanja vpletenih organov izziv, da bodo skladiščne kapacitete za tovrstne odpadke v NEK zapolnjene, odlagališča pa še ne bo, še vedno ostaja zelo aktualen.

Na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu težave s plazenjem hribine niso bile rešene, zato se iskanje rešitev za zaprtje odlagališča nadaljuje.

Monitoring radioaktivnosti v okolju je v letu 2021 potekal brez težav. Na podlagi rezultatov meritev ugotavljamo, da je obremenitev prebivalcev Slovenije zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v okolju pod vsemi zakonsko določenimi mejami in primerljiva s prejšnjimi leti. Prav tako je obratovalni monitoring pri vseh zavezancih potekal po predvidenih letnih programih, aktivnosti izpuščenih radioaktivnih snovi v okolje pa so bile pod avtoriziranimi mejnimi vrednostmi. Posledično je bila tudi obremenitev prebivalcev manjša od predpisane in zanemarljiva v primerjavi z vedno prisotnim naravnim ozadjem.

Leta 2021 ni bilo večjih težav pri izvajalcih sevalnih dejavnosti. URSJV je obravnavala skupno 35 interventnih zadev, od tega je bila večina povezanih z nadzorom pri novih zavezancih za izvajanje meritev (centri za zbiranje komunalnih odpadkov).

Leto 2021 je bilo še vedno zaznamovano tudi z epidemijo covida-19. NEK in ostali zavezanci so svoje delo ustrezno prilagodili razmeram ter na ta način preprečili negativne vplive epidemije na jedrsko in sevalno varnost. Omeniti velja, da je NEK v času pandemije uspešno izvedla vse načrtovane aktivnosti v enomesečnem remontu, kar je posledica dobrih priprav in učinkovitega izvajanja vseh potrebnih zaščitnih ukrepov na objektu. URSJV in drugi upravni organi pa so v okviru svojih dejavnosti nadzirali tudi vpliv covida-19 na jedrsko in sevalno varnost in prilagodili svoje delo na epidemične razmere poslovanja tako, da so ves čas učinkovito izvajali svoje upravne in nadzorne naloge.

V luči podnebno-energetske krize se v Republiki Sloveniji že nekaj časa resno razmišlja tudi o možnosti širitve programa uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Izkušnje primerljivih držav v Evropi in svetu kažejo, da je eden od predpogojev za takšno širitev tudi pravočasna krepitev institucionalnega upravnega okvirja. URSJV že nekaj časa opozarja, da se v Sloveniji vse bolj soočamo z izzivom zagotavljanja zadostnega števila strokovnjakov s potrebnimi kompetencami na različnih področjih jedrske in sevalne varnosti, tudi v luči menjave generacij. Če je trenutno opazno pomanjkanje zlasti v javnem sektorju, bo ob dodatnih potrebah pomanjkanje prizadelo tudi vse druge deležnike, zato bi bilo treba čim prej analizirati stanje z oceno predvidenih potreb po zagotavljanju potrebnih kompetenc na različnih področjih jedrske in sevalne varnosti in predvideti mehanizme za njihovo zagotavljanje.