Skoči do osrednje vsebine

Osebe v Centru za tujce so pridržane v skladu z zakonodajo (odziv)

Osebe v Centru za tujce so pridržane v skladu z razlogi in po postopku Zakona o mednarodni zaščiti. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je vsakemu posebej najprej ustno pojasnilo ukrep, nato pa za vsak primer posebej izdalo še pisni akt. V postopku pred MNZ je bil vsaki osebi zagotovljen tudi tolmač. Vsi pridržani prosilci za mednarodno zaščito imajo zagotovljeno pravno pomoč svetovalcev za begunce in lahko zoper ukrep vložijo tožbo, o kateri odloči sodišče. Tako ne drži, da so osebe v centru brez kakršnegakoli pravnega varstva.

Osebe iz Pakistana in Indije, ki so pridržane v Centru za tujce, naj bi z gladovno stavko zahtevale premestitev v azilni dom odprtega tipa, saj verjamejo, da jih MNZ ne obravnava enakopravno. Evropska konvencija o človekovih pravicah in pravo EU izjemoma dopuščajo pridržanja prosilcev za mednarodno zaščito, če je to predvideno z zakonom.

Postopek z osebami, ki gladovno stavkajo

Osebe, ki gladovno stavkajo v Centru za tujce, so v Sloveniji izrazile namero, da bi zaprosile za mednarodno zaščito, nakar so bile nameščene v azilni dom, kjer bi morale počakati na podajo prošnje za mednarodno zaščito. Navkljub opozorilu so zapustile azilni dom in poskusile oditi v drugo državo. Zato so bile po ponovno izraženi nameri pridržane kot begosumne ob predpostavki, da drugače ne bo mogoče ugotoviti okoliščin njihove prošnje. Ker je osebam omejena prostost, ministrstvo vodi postopke za mednarodno zašito v teh primerih posebej hitro oziroma prednostno. Ko prenehajo razlogi za pridržanje, ga ministrstvo nemudoma odpravi in osebo izpusti.

MNZ ugotavlja, da so osebe v Centru za tujce pridržane v skladu z razlogi in po postopku Zakona o mednarodni zaščiti. To pomeni, da je MNZ vsakemu posebej najprej ustno pojasnil ukrep, nato pa za vsak primer posebej izdal še pisni akt. V postopku pred MNZ je bil vsaki osebi zagotovljen tudi tolmač. Vsi pridržani prosilci za mednarodno zaščito imajo zagotovljeno pravno pomoč svetovalcev za begunce in lahko zoper ukrep vložijo tožbo, o kateri odloči sodišče. Če sodišče ugotovi, da je ukrep nezakonit, ga odpravi. Tako ne drži očitek, da so osebe v centru brez kakršnegakoli pravnega varstva.

Omejitev gibanja

Septembra in oktobra letos je MNZ omejil gibanje 36 osebam. Do sedaj je bilo na Upravnem sodišču odločeno v 21 zadevah, v 16 primerih so tožbo zavrnili in potrdili izpodbijano odločitev MNZ, v petih primerih pa je bila odpravljena. Upravno sodišče je tako v določenih primerih pridržanje odpravilo, v večini pa se je strinjalo z odločitvijo MNZ. Mogoče je, da se prizadetim zdi, da so bili neupravičeno obravnavani drugače kot tisti prosilci, ki jim je sodišče odpravilo pridržanje. Vendar velja poudariti, da odločitve sodišča v eni zadevi ni mogoče posploševati na druge zadeve, ki se laično morebiti zdijo podobne.

Po podatkih centra trenutno gladovno stavka deset oseb, ki so tam pridržani. Postopki v teh primerih so jasni, treba je upoštevati Malteško deklaracijo. Stanje oseb, ki stavkajo, spremlja zdravstvena služba. Redno se jih spodbuja k uživanju hrane in pitju tekočine ter opozarja na posledice gladovne stavke. Vsi stavkajoči sicer sodelujejo pri ostalih dnevnih aktivnostih v centru. En prosilec je s stavko zaključil drugi dan gladovne stavke in začel ponovno uživati hrano.

Center za tujce in nadzor

Center za tujce je organiziran v okviru Policije in je s strani Varuha človekovih pravic deležen rednih in izrednih nadzorov. Pri teh Varuh poleg varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin med drugim preverja in nadzira zakonito, strokovno, humano ravnaje ter sam odnos zaposlenih do nastanjenih oseb v Centru za tujce. Prav tako obravnava pobude nastanjenih oseb ter podaja stališča in priporočila, ki jih center vselej preuči in upošteva.

Zoper delo policistov se lahko vloži pritožbo, ki se obravnava v skladu z določili Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Pritožbe se zaključijo v pomiritvenem postopku ali pred senatom, na katerem sta poleg predstavnika MNZ še dva predstavnika zunanje javnosti kot člana senata, kar zagotavlja sprejem nepristranskih odločitev.

V vseh dosedanjih pritožbenih postopkih pred senatom, ni bilo ugotovljenih nobenih kršitev ali prekoračitev pooblastil policistov. Leta 2017 je Center za tujce obiskala Komisija Sveta Evrope za preprečevanje mučenja, ki je ob tej priložnosti ugotovila, da so videti odnosi med zaposlenimi in pridržanimi prijateljski in sproščeni. Materialni pogoji so bili dobri, komisija je v poročilu izpostavila visoko raven zdravstvenih storitev, ki jih zagotavlja center.

Center za tujce bo danes obiskal tudi državni sekretar dr. Branko Lobnikar in se seznanil z aktualnimi razmerami.