Skoči do osrednje vsebine

Vlada določila merila za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev

Namen uredbe o definiciji energetske revščine je prispevati k bolj kvalitetnem načrtovanju in izvajanju energetske in socialne politike na področju energetske revščine.

Energetsko neučinkovita žarnica

Prispevek k boljšemu načrtovanju in izvajanju socialne politike na področju oskrbe z energijo. | Avtor Cryptographer / shutterstock.com

Energetska revščina se v času energetske draginje vedno bolj izrisuje kot izziv, ki ga je treba nemudoma nasloviti. Dolgoročno bomo s tem zagotovili pravičen prehod najbolj ranljivih članov družbe v nizkoogljično družbo in trajnostno gospodarstvo.

Evropska unija sicer nima skupne opredelitve pojma energetske revščine, ne skupnega kazalnika zanjo, kot tudi nima posebne skupne evropske politike, namenjene temu področju.

Uredba določa podrobnejša merila za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev. To so materialna ogroženost, velik delež izdatkov za energijo glede na razpoložljiv dohodek oziroma preseganje povprečnega deleža izdatkov za energijo, nizka energijska učinkovitost prostorov gospodinjstva in neustrezne bivanjske razmere.

Energetska revščina je po novi uredbi tako opredeljena stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega dohodek je nižji od praga tveganja revščine in ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji zaradi neustreznih bivanjskih razmer ali nezmožnosti izpolnjevanja teh potreb po dostopnih cenah ali nizke energijske učinkovitosti bivalnih prostorov. Med osnovne potrebe po energiji se štejejo zlasti stroški ogrevanja, priprave sanitarne vode, hlajenja, kuhanja in razsvetljave.

Gospodinjstva bodo v potencialnih razpisnih dokumentacijah kot energetsko revna opredeljena s pomočjo podrobnejših dokazil, kot so: materialna ogroženost z odločbo o denarni socialni pomoči, odločbo o varstvenem dodatku ali drugim dokazilom, s katerim se izkazuje, da je dohodek nižji od praga tveganja revščine; nizka energijska učinkovitost prostorov gospodinjstva z energetsko izkaznico ali drugim strokovnim dokumentom, ki neodvisno dokazuje energijsko učinkovitost bivanjskih prostorov, ali z izjavo energetskega svetovalca, da je stanovanje nizko energetsko učinkovito; neustreznost bivanjskih razmer s fotografijo in izjavo gospodinjstva; velik delež izdatkov za energijo glede na razpoložljivi dohodek gospodinjstva z listinami, ki izkazujejo finančno mesečno stanje gospodinjstva.

Ocenjeni delež in število energetsko revnih gospodinjstev v Republiki Sloveniji bo letno pripravljal Statistični urad Republike Slovenije na podlagi določitve praga tveganja revščine. Ukrepe za izvajanje podpor za izboljšanje energetske učinkovitosti z namenom zmanjševanja energetske revščine bo na podlagi teh podatkov izvajalo ministrstvo, pristojno za energijo.