Civilna iniciativa je srečanje organizirala v pomembnem času za kmete, ko na državni ravni potekajo pomembne aktivnosti, med katerimi so ukrepi za blaženje težav s sušo, desetletni načrti upravljanja z divjadjo ter Strateški načrt skupne kmetijske politike. Predstavniki kmetov, ki so prišli iz Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne, Sežane, Tolmina in Ajdovščine, so najprej pojasnili, da si že leta prizadevajo priti do sprejemljivega sistema upravljanja z divjadjo. Izpostavili so, da je bilo pred leti stanje glede številčnosti divjadi in zveri znosno in temu primerno tudi število škod in izplačilo le-teh, medtem, ko naj bi bilo danes stanje zelo slabo.

Ministrica Irena Šinko je s sodelavci odgovorila na številne dileme in vprašanja. Podprla jih je pri njihovih navedbah, da divjad resno otežuje in ogroža kmetovanje na tovrstnih območjih in da je potrebno narediti korake v smeri pomoči kmetijam. Poudarila je, da se zaveda problema preštevilčne divjadi za veliko kmetij. »Popolnoma jasno je, da moramo imeti kmetije, da pridelujejo hrano, da smo samooskrbni, kar je še posebej pomembno v tem času, ko je stanje težko in je hrana postala v družbi bolj cenjena, za mnoge pa težje dosegljiva. Zato želimo ohranjati kmetije, tako velike tržne kot majhne družinske, ki tudi ohranjajo kulturno krajino. Kmetijska politika bo šla v tej smeri, da imamo še naprej kmetije tudi na takih področjih in predvsem, da te kmetijo živijo in preživijo«.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je sicer pristojno za divjad (za divje zveri je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor), izvaja nekatere aktivnosti za reševanje teh težav med drugim tudi glede odstrela divjadi. Je pa ministrica opozorila, da bi povečan odstrel v družbi odprl nova vprašanja in nove probleme. »Ko se pogovarjamo o povečanem odstrelu, je potrebno javnosti jasno predstaviti, da je hrana strateška dobrina, da je tudi v Sloveniji vedno bolj dragocena in da bo v prihodnje še bolj. Zato bo to ključni izziv, morali se bomo odločiti, čemu bomo dali prednost«.

Razprava je tekla tudi glede dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov. Ti določajo osnovne usmeritve za upravljanje z divjadjo v desetletnem obdobju, ne pa za velike zveri. Imamo dvoletne lovsko upravljavske načrte, ki temeljijo na usmeritvah iz desetletnih; v dvoletnih načrtih se bodo določile konkretne številke za odvzem divjadi. Z vidika škod od divjadi, kjer največje škode povzročata divji prašič in navadni jelen, bo v dvoletnih načrtih za leti 2023 in 2024 znatno povečan odvzem jelenjadi, odvzem divjih prašičev pa je neomejen. Sodelavci ministrstva in predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so pojasnili, da so bili dolgoročni načrti upravljanja z divjadjo že v javnih obravnavah, kjer so različni deležniki podali pripombe. V naslednjem tednu bodo po posameznih svetih območnih enot ZGS potekale seje, na katerih bodo obravnavali pripombe na načrte in potrdili predlog dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov.

Razprava je tekla tudi o postopku reševanja in ocenjevanja škode po divjadi, ministrica pa je opozorila, da se na ministrstvu pripravlja sprememba Zakona o divjadi in lovstvu, s katerim se bo naslavljalo tudi marsikatere danes izpostavljene težave, med drugim se bo digitaliziral postopek prijavljanja škod od divjadi in pa tudi ocenjevanja škod od divjadi.

V nadaljevanju je pogovor tekel tudi o Strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027. Kmetje so izpostavili nekatere dileme, ki so jih zaznali ob sprejetem dokumentu. Ministrica je odgovorila na njihova vprašanja ter povzela postopek sprejemanja strateškega načrta, ki je bil deležen transparentnega dolgotrajnega usklajevanja z vsemi deležniki in se v tem trenutku ne bo spreminjal.

Spregovorili so tudi o težavah in škodi zaradi letošnje suše. Ministrica je pojasnila stanje glede postopkov ocenjevanja in s tem povezano tudi povračilo škode.