»Varnost je ena izmed temeljnih človekovih pravic, ki jih moramo, seveda vsaka na svojem področju, zagotavljati številne institucije in tudi subjekti, ki skupaj sestavljamo nacionalni varnostni sistem naše države,« je dejala ministrica. Zato je treba v prizadevanju za dosego uspešnega, pravočasnega in učinkovitega odziva na sodobne varnostne grožnje stremeti k sodelovanju med vsemi subjekti v okviru nacionalnega varnostnega sistema. Še več, nujno je tudi tesno sodelovanje z vsemi drugimi družbenimi podsistemi, še zlasti s področij vzgoje in izobraževanja, gospodarstva, zdravja in sociale.

Na Ministrstvu za notranje zadeve z organoma v sestavi – Policijo in Inšpektoratom za notranje zadeve – skrbimo za učinkovito zagotavljanje politike notranje varnosti. Prizadevamo si, da bi bil podsistem notranje varnosti v sodelovanju z drugimi podsistemi dobro pripravljen in odporen na vsakodnevne izzive in različne oblike ogrožanja. Mednarodno varnostno okolje je čedalje bolj kompleksno in soodvisno. Podvrženo je novim izzivom in grožnjam ter stalnim nepredvidljivim spremembam, ki jih povzročajo bližnja krizna žarišča. Najbrž ni treba poudarjati vojne v Ukrajini in posledic, ki jih je zaradi tega mogoče čutiti na vsakem koraku. Geostrateški položaj Slovenije je tu ključen, tudi v povezavi z razmerami na Zahodnem Balkanu. Pomeni priložnost in prednost naše države, hkrati pa tudi izziv za varovanje zunanje schengenske meje in spopad s klasičnimi oblikami organiziranega kriminala, ki segajo čez meje nacionalnih ozemelj.

»Zagotavljanje varnosti je naša ključna prednostna naloga. Brez lažne skromnosti lahko trdim, da je varnostna situacija v naši državi dobra in stabilna. Toda to ne pomeni, da se ni treba zavedati groženj, ki obstajajo znotraj države ali prihajajo iz mednarodnega varnostnega okolja, in biti pripravljen na takojšnji odziv.« V zadnjih letih so Evropo pretresli številni varnostni dogodki in grožnje, ki so se zgodili v neposredni bližini naše države. Organiziran kriminal, terorizem, radikalizacija, hibridno delovanje in kibernetske grožnje v globalnem svetu žal postajajo čedalje verjetnejši in proti njim ni imuna nobena država. »Ob tem so klimatske spremembe in energetska kriza razmere, zaradi katerih smo na prelomnici, in ob tem trditi, da je migracije sprožila odstranitev nekaj kilometrov rezilne žice, je čisti populizem.«

Na varnostno situacijo so vplivali tudi dogodki s področja javnega zdravja. Zadnji dve leti ne moremo prezreti dejstva, da je epidemija covida-19 dolgoročno povzročila številne stiske ljudi, ki so se odražale tudi v raznih oblikah izgube varnosti – socialne, finančne. Posledično so bile na preizkušnji tudi institucije zagotavljanja javne varnosti, njeni pripadnice in pripadniki. »Sama v taki situaciji vidim vlogo policije zlasti kot tiste institucije, ki je ljudem v pomoč in oporo. Namesto kaznovanja je v takih okoliščinah pomembna človečnost, solidarnost. Na to tudi stavi sedanja koalicija.«

Ministrica je zbranim predstavila nekatere ključne točke iz usmeritev za srednjeročno delovanje policije: celovito upravljanje migracij, strategija dela policije po vstopu Hrvaške v schengensko območje, večdeležniški pristop k preprečevanju nasilja v družini in intimnopartnerskih odnosih, krepitev integritete policije kot institucije in policistov kot profesionalcev ter učinkovito preiskovanje hujših oblik kriminalitete in okoljske kriminalitete. »Vsa ta izhodišča sem temeljito pregledala in policiji dala usmeritve, s katerimi bomo na sistemski ravni zagotovili povrnitev statusa policije v stroko, ki je bila v zadnjih dveh letih na preizkušnji. Zagotoviti moramo, da se vsi skupaj iz tega kaj naučimo in okrepimo profesionalnost Policije kot najpomembnejše institucije za zagotavljanje varnosti, ki je in mora biti predvsem odgovorna ljudem in skupnosti.« Ob tem je omenila Roberta Peela, britanskega ministra za notranje zadeve v prvi polovici 19. stoletja, ki je na novo organiziral londonsko policijo in ustanovil tako imenovane bobbyje. »Postavil je temeljna načela, da je moč policije odvisna od javnega odobravanja njenega obstoja, njenih dejanj in njenega vedenja, gre za filozofijo, znano kot policija s privolitvijo.« In na to tudi danes oziroma še zlasti danes ne smemo pozabiti, je dejala.

»V tem kratkem času, odkar opravljam funkcijo notranje ministrice, smo se lotili tudi drugih sistemskih ukrepov za še učinkovitejše delo našega resorja v prihodnje. Z vidika zagotavljanja vzdržnega in odpornega podsistema notranje varnosti potrebujejo deležniki, ki slednje zagotavljajo, tudi ustrezne normativne rešitve.« Tako je v zakonodajnem postopku že predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji, pripravlja pa se tudi predlog zakona glede imenovanja generalnega direktorja policije in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ter položaja NPU z namenom večje zaščite pred političnim vplivom. Pripravljamo tudi obsežne normativne spremembe na področju Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Tako nameravamo med drugim zagotoviti učinkovitejše delovanje policije pri opravljanju nalog, ki izhajajo iz njenih temeljnih zakonskih dolžnosti, in natančneje urediti posamezne mehanizme nadzora nad njenim delom, »predvsem pa preprečiti vpliv politike v povezavi z uporabo prisilnih sredstev. Najbrž se vsi strinjamo, da politika nima kaj iskati v operativnem štabu policije, ko ta izvaja svoje naloge. Nujno je tudi zamejiti oziroma natančneje urediti uporabo prisilnih sredstev.« V preteklem tednu smo v strokovno javnost poslali nov predlog Zakona o detektivski dejavnosti, v pripravi pa je tudi sploh prvi Zakon o Inšpektoratu za notranje zadeve.

»V prihodnosti nas čakajo številni varnostni izzivi, ki jih moramo spremljati z vso resnostjo in odgovornostjo in se nanje dobro pripraviti. Prepričana sem, da nam bo s povezovalnim ravnanjem, medsebojnim sodelovanjem in pomočjo to uspelo,« je svoje besede sklenila ministrica. Ob tej priložnosti je čestitala tudi vsem prejemnikom priznanj na področju nacionalne varnosti, med katerimi je tudi policist Policijske postaje Litija Andrej Bračič.