Skoči do osrednje vsebine

Ministrica Šinko na 10. seji Sveta za ženske na podeželju

Ministrica Irena Šinko se je danes udeležila 10. seje Sveta za ženske na podeželju. Na seji je ministrica predstavila dosedanje delo ter prioritete v tem mandatu. Člani Sveta pa so razpravljali tudi o materinskem in starševskem dopustu na kmetijah ter o pristojnostih in delu Zagovornika načela enakosti.

Ministrica Irena Šinko je članicam Sveta na začetku seje čestitala ob prihajajočem svetovnem dnevu kmetic, ki ga obeležujemo 15. oktobra.

Ministrica Irena Šinko s predsednico Sveta za ženske na podeželju Vlasto Nussdorfer

Ministrica Irena Šinko s predsednico Sveta za ženske na podeželju Vlasto Nussdorfer | Avtor Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

1 / 3

Dr. Majda Černič Istenič (Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti – ZRC SAZU) je predstavila raziskavo o materinskem in starševskem dopustu na kmetijah. Prisotnost majhnih otrok namreč pomembno vpliva na delovni proces, na ekonomsko in socialno delovanje kmetij, vendar je pogosto spregledana tema. Stiske in stres, ki jih v tem obdobju pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja doživljajo mlade kmetice zaradi pomanjkanja podpornih socialnih mrež, lahko vodijo do zdravstvenih težav ter slabih, napetih, lahko celo konfliktnih odnosov na kmetijah. Posledično je zato možna otežena proizvodnja ter finančna nestabilnost kmetije. Razgovori z udeleženkami raziskave "Odzivanje kmečkih družin na posledice delovnih nesreč in poklicnih bolezni" so pokazali, da ženske, ki živijo na kmetijah, opravljajo kmetijska (večkrat zelo težka) dela tudi med porodniškim/starševskim dopustom. Ko postanejo matere, ob kmetovanju skrbijo za otroke, obenem pa pogosto tudi za starejše in onemogle družinske člane. Kmečki par z majhnimi otroki pogosto ne more računati na pomoč pri varstvu otrok in kmetijskih opravilih drugih ljudi. Raziskava razkriva družbene spremembe, kot so demografsko krčenje kmečkih družin in slabenje neformalnih podpornih socialnih mrež, ki so jim kmečke skupnosti priča v zadnjih desetletjih. Navedeno neugodno vpliva na usklajevanje poklicnega in družinskega življenja na kmetijah, kakovost življenja ter odločanje mladih žensk za življenje in delo na kmetiji.

V nadaljevanju seje je pristojnost in delo Zagovornika načela enakosti predstavil Mitja Blažič. Institut Zagovornika je samostojen in neodvisen organ, ustanovljen leta 2016 z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo. Zagovornik je pristojen za varstvo pred diskriminacijo v javnem in zasebnem sektorju, v določenih primerih lahko pred neenako obravnavo varuje tudi pravne osebe. Zagovornik informira, svetuje in zagovarja vse, ki menijo, da so bili diskriminirani. Pogoj, da je Zagovornik pristojen za določen primer, pa je, da se je neenaka obravnava zgodila zaradi spola, narodnosti, rase ali etničnega porekla, starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti, starševstva, nosečnosti in drugih  osebnih okoliščin neenako obravnavane osebe. Pomembna naloga Zagovornika je tudi spremljanje stanja diskriminacije v državi. Z izvajanjem neodvisnih študij, raziskav in analiz daje pristojnim priporočila za preprečevanje oziroma odpravo diskriminacije, lani jih je izdal 51.

Pod točko Razno so člani Sveta razpravljali o pobudi za bolj konkretno reševanje problematike žensk na podeželju.

Svet za ženske na podeželju sestavljajo: Vlasta Nussdorfer (predsednica Sveta), Irena Ule (predsednica Zveze kmetic Slovenije), dr. Majda Černič Istenič (Biotehniška fakulteta), Nežka Režek in Jožica Gričnik (Zveza kmetic Slovenije), Fanika Simeonov (Sindikat kmetov Slovenije),  Anja Mager, Doris Letina ter Rok Damijan (Zveza slovenske podeželske mladine), Marjan Golavšek in Andrejka Krt (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije), Ana Marinšek (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), Danica Cerar (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), mag. Jelena Aleksić (Zagovornik načela enakosti), Hermina Oberstar ter Sonja Gostiša (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).

Svet v okviru svojih nalog spremlja položaj žensk na podeželju in daje predloge za izboljšanje njihovega položaja, daje strokovna mnenja k ukrepom kmetijske in drugih politik, ki vplivajo na položaj žensk na podeželju, prispeva k ozaveščanju o posebnem položaju žensk na podeželju in informiranju širše javnosti v zvezi s to problematiko ter spodbuja organizirano delovanje in medgeneracijsko sodelovanje žensk na podeželju.