Skoči do osrednje vsebine

Gospodarstvu 86 milijonov evrov pomoči za blažitev krize v letošnjem letu

  • Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Državni zbor danes odloča o sprejemu novele Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Z njim vlada za letošnje leto gospodarstvu namenja več kot podvojeno pomoč v višini 86 milijonov evrov, višjo stopnjo kritja upravičenih stroškov in razširjen krog upravičencev.

minister med nastopanjem na novinarski konferenci vlade

Minister Matjaž Han | Avtor Katja Kodba/STA

Podjetja bodo lahko oddala vlogo v elektronski obliki od 1. do 15. novembra letos. Že jutri bo Slovenski podjetniški sklad razpisal tudi ugodna posojila za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Z delom pa nadaljuje tudi vladna skupina za pripravo protikriznih ukrepov za gospodarstvo, katero sestavljajo predstavniki pristojnih ministrstev in gospodarstva. Skupina bo predvidoma do začetka novembra pripravila nov sklop ukrepov za pomoč gospodarstvu za prihodnje mesece in leto.

Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina predstavlja prvi sklop ukrepov Vlade RS za blažitev posledic visokih cen električne energije in zemeljskega plina za letošnje leto. S spremembo zakona je vlada pomoč podjetjem s prvotnih 40 milijonov evrov povečala na 86 milijonov evrov, od tega bo 80 milijonov evrov namenjenih za subvencioniranje cen elektrike in zemeljskega plina, 6 milijonov evrov pa za ugodna likvidnostna posojila.

»Z novelo zakona želimo zagotoviti dovolj visoko pomoč gospodarstvu predvsem za tiste upravičence, ki bodo podali vlogo za enostavno pomoč, torej do 500.000 evrov. Tem po novem omogočamo tudi višjo stopnjo pomoči oz. povračilo do 50 % upravičenih stroškov,« je pojasnil minister Matjaž Han. Za podjetja, ki bodo zaprosila za posebno pomoč ali pomoč za energetsko intenzivna podjetja, se ne spreminja nič. »Ta podjetja bodo lahko zaprosila za do dva milijona evrov, pri čemer bo za posebno pomoč ostala omejitev 30 % upravičenih stroškov, energetsko intenzivna podjetja pa lahko računajo do največ 70 % upravičenih stroškov,« pravi minister.

Novela zakona tudi razširja krog upravičencev. Poleg gospodarskih družb in zadrug, bodo po novem upravičeni tudi subjekti iz primarnega kmetijstva in ribištva, zasebna društva in zavodi ter gospodarsko interesna združenja, zbornice in sindikati, ki opravljajo gospodarsko dejavnost.

Zakon predvideva tudi dodatna sredstva v višini 6 milijonov evrov likvidnostnih kreditov za podjetja prizadeta zaradi krize, ki jih bo razpisal Slovenski podjetniški sklad predvidoma v začetku prihodnjega leta.

Jutri gospodarstvu na voljo 32 milijonov evrov ugodnih kriznih likvidnostnih kreditov

Že jutri bo Slovenski podjetniški sklad objavil paket ugodnih kriznih likvidnostnih kreditov v višini 32 mio €, kar predstavlja dodatna sredstva k 6 milijonom evrov na podlagi zakona. Za posojila bodo lahko zaprosila mikro, mala in srednje velika podjetja v likvidnostnih težavah zaradi posledic epidemije covid-19 ali kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Podjetja bodo lahko zaprosila za do 100.000 evrov ugodnega posojila.

Priprava nadaljnjih ukrepov na EU in državni ravni

Minister Han je opozoril, da je to šele prva pomoč gospodarstvu. Vlada pozorno spremlja dogajanje na trgih ter vpliv na potrošnike in gospodarstvo. Aktivnosti za ukrepanje proti krizi vodi vlada tako na evropski kot državni ravni. Na ravni EU si vlada prizadeva doseči ustrezno regulacijo trga z energenti, s katero bi zaustavili višanje in nihanje cen energentov ter zagotovili slovenskemu gospodarstvu primerljive konkurenčne pogoje. S tem namenom je danes državni sekretar Matevž Frangež opravil poglobljen sestanek s kabinetom evropskega komisarja za notranji trg Thierryjem Bretonom. V pogovoru z direktorjem  Direktorata ta energetsko intenzivne industrije Joaquimom Nunes de Almeido je opozoril na nekonkurenčnost slovenske industrije zaradi visokih cen energentov, kar ogroža tudi evropske industrijske verige. Pri tem se je ponovno zavzel za to, da mora regulacija cen zajeti tudi industrijo. Od Evropske komisije pa so danes dobili tudi informacije o podaljšanju začasnega kriznega okvira pomoči gospodarstvu v leto 2023, pri čemer so Bretonovemu kabinetu predstavili dodatne predloge za spremembe kriznega okvirja, da bi lahko učinkoviteje pomagali gospodarstvu v času energetske krize.

Na ravni države vlada skupaj s predstavniki gospodarstva že pripravlja nov nabor ukrepov, s katerimi bo država pomagala podjetjem preživeti morebitno zaostritev energetske krize v prihodnjih mesecih in letu. Krizna skupina bo pripravila predlog ukrepov predvidoma do začetka novembra. Rešitve gredo v smeri blaženja visokih cen energije, zagotavljanja likvidnosti ter ohranjanja delovnih mest v primeru, če bodo morala podjetja zaradi razmer na trgu začasno prilagoditi poslovanje. Cilj skupine je zagotoviti čim bolj nemoteno delovanje podjetij, predvsem pa stabilno in predvidljivo poslovno okolje.

"Ker EU in vlada pripravljajo dodatne ukrepe, javnim ustanovam in gospodarskim subjektom, ki še nimajo sklenjenih pogodbe za naslednje leto, priporočamo, naj jih še ne sklepajo, saj bodo na evropski ravni predvidoma v prihodnjem mesecu sprejete spremembe pravil energetskega trga," je v izjavi poudaril minister Han.

V krizni skupini sodelujejo predstavniki različnih ministrstev in predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, Turistično gostinske zbornice Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Kluba slovenskih podjetnikov, Združenja Manager, Trgovinske zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Prvi znaki učinkovanja ukrepov Vlade RS

Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj se je medletna rast cen življenjskih potrebščin septembra upočasnila na 10 odstotkov. To je bilo v veliki meri posledica pravočasnih in konkretnih ukrepov vlade za omilitev posledic draginje, s katerimi je nižje obdavčila in regulirala cene določenih energentov.

Rast inflacije je bila tako ublažena za 2,3-odstotne točke; namesto septembrske inflacije 12,3 odstotka je zdaj 10 odstotna. Prav tako je ugodnejša gospodarska napoved UMARja za letos, ko lahko računamo na 5-odstotno rast bruto domačega proizvoda – to je za 0,8-odstotne točke več kot napovedano spomladi. Še vedno beležimo visoko stopnjo zaposlenosti.

Vlada je namreč poleg zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina sprejela več drugih ukrepov, ki tudi pripomorejo k zmanjšanju pritiskov krize na gospodarstvo, kot so reguliranje cen naftnih derivatov, znižanje DDV za energente, reguliranje cen električne energije in zemeljskega plina za male poslovne odjemalce, znižanje nekaterih prispevkov za proizvodnjo elektrike.

Ukrepi za omilitev draginje