S točkovanjem kmetijskih gospodarstev v OMD se poskuša čim bolj natančno ovrednotiti težje pridelovalne razmere na posameznem gospodarstvu. Prva vzpostavitev točkovanja je bila opravljena v letu 2010. V letošnjem letu je sledila posodobitev metodologije za izračun točk in po opravljenem »novem« točkovanju smo dobili skupno za kar 25% več točk. Pomembno več točk kot doslej imajo vsa kmetijska gospodarstva z zemljišči nad 500 m nadmorske višine. Zaradi znatnega povečanja skupnega števila točk in prerazporeditve točk med kmetijami, sta se spremenili tudi tabeli, ki določata vrednost točke in sta sestavni del formule za izračun plačila OMD v strateškem načrtu 2023-27. Ob tako zasnovani intervenciji plačil za OMD se v prihodnjem 5 letnem programskem obdobju postopno povečuje plačilo OMD kmetijam z več točkami in postopno zmanjšuje plačilo za kmetije, ki se jim bo zaradi manjšega števila točk plačilo OMD zmanjšalo. Člani sveta so se strinjali, da je bilo opravljeno veliko delo ob posodobitvi točkovanja, a da je prehodno obdobje neustrezno, primerneje bi bilo preiti takoj na ciljne (končne) vrednosti točke, kot so predvidene za leto 2027.

V nadaljevanju seje je sledila prav tako pomembna točka o spremembi Zakona o dohodnini, ki vsebuje tudi spremembo 26. člena, s katero bi se plačilo OMD v višini 50% štelo med obdavčljive prejemke. Ministrica je pojasnila, da je MKGP predlagal, da so plačila za OMD še naprej izvzeta iz plačila dohodnine v celoti, čemur pa je ministrstvo za finance nasprotovalo in predlagalo, da se plačila OMD oprosti dohodnine v višini 50%. Iz obrazložitve ministrstva za finance in zakona izhaja, da naj bi se zaradi prenovljene metodologije izračuna katastrskega dohodka, v izračun katastrskega dohodka že prenesla ocena tržnega dohodka glede na proizvodno sposobnost zemljišča in torej oprostitev dohodnine za podpore takemu kmetovanju predstavlja dvakratno upoštevanje istih (težjih) pogojev pridelave. Svetniki so ministrico pozvali k prizadevanjem, da se plačilo OMD umakne iz obdavčitve.

Na koncu so člani Sveta obravnavali še aktualno stanje in informacije v povezavi z letošnjo naravno nesrečo – sušo. V teh dneh se je ravno zaključilo ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih po suši 2022. Po potrditvi končne ocene škode bo pripravljen Program odprave posledic škode zaradi suše v letu 2022, ki bo podlaga za izplačilo finančne pomoči po suši najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom. Potrjena končna ocena škode je tudi podlaga za uveljavljanje  nekaterih drugih ukrepov pomoči.

Člani Sveta za OMD so: Janez Beja (predsednik, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - KGZS), Tomaž Cunder (Kmetijski inštitut Slovenije-KIS), dr. Andreja Ferreira (Gozdarski inštitut Slovenije), Anton Perpar (Biotehniška fakulteta), Karmen Pažek (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru), Nina Križnik, Anka Miklavič Lipušček (Gospodarska zbornica Slovenije), Alenka Marjetič Žnider (Zadružna zveza Slovenije), Boris Orešek (Sindikat kmetov Slovenije), Irena Ule, Jožica Gričnik (Zveza kmetic Slovenije), Roman Savšek (Zveza društev rejcev drobnice), Ana Vovk (Univerza v Maribor), Marjan Hren /Zveza lastnikov gozdov Slovenije), Doris Letina (Zveza slovenske podeželske mladine-ZSPM), Sašo Hrovat (Triglavski narodni park), Metod Jagodic, Klemen Černuta, Matjaž Ribaš (Slovenski regionalni razvojni sklad).