Vključenost in sodelovanje starejših v družbi in priznanje njihovega socialnega, kulturnega, ekonomskega in političnega prispevka je ključnega pomena za izboljšanje kvalitete življenja starejših. Zato je Generalna skupščina Združenih narodov 14. decembra 1990 razglasila mednarodni dan starejših. S porastom staranja populacije se v družbah povečuje starostna diskriminacija, hkrati starejši pogosto predstavljajo spregledano skupino prebivalstva, na kar je še posebej opozorila pandemija covida-19, ki je razkrila številne pomanjkljivosti.

Slovenija že več kot desetletje prispeva k razpravi o človekovih pravicah starejših in si prizadeva za povečano zaščito človekovih pravic starejših na globalni ravni. Aktivna vloga Slovenije se kaže s so-vodenjem skupine prijateljev pravic starejših v Organizaciji združenih narodov (OZN) v Ženevi in z aktivno vlogo v okviru Odprte delovne skupine OZN o staranju v New Yorku.

Slovenija tudi izpostavlja pomen obravnave pravic starejših v okviru mednarodnih teles in neodvisnih mehanizmov, ki delujejo na področju človekovih pravic. Na letošnjem 51. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice je Slovenija skupaj z Argentino in Brazilijo predstavila resolucijo o podaljšanju mandata neodvisni izvedenki OZN za pravice starejših. Hkrati si Slovenija že vrsto let prizadeva umestiti varstvo pravic starejših v mednarodnopravni okvir, pri čemer bo pomembno čim širše soglasje mednarodne skupnosti.

Ministrstvo za zunanje zadeve je sodelovalo tudi na 21. festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je potekalo med 27. in 29. septembrom 2022 v Ljubljani in je namenjeno osveščanju širše javnosti o človekovih pravicah starejših, pomenu aktivnega staranja in vključujoče družbe.