Opomba: Intervju je danes objavljen v reviji Manager. Na povezavi si ga lahko ogledate v izvirni obliki.

Za direktorico Urada za intelektualno lastnino ste bili imenovani 21. marca letos. Pred tem ste bili tudi vršilka dolžnosti direktorja, urad sedaj vodite že eno leto. Kako ste se lotili dela?

Vsak dober vodja ve, da so njegovo največje bogastvo njegovi zaposleni, zato sem najprej želela osebno spoznati vse sodelavce. Na ta način sem se tudi podrobno seznanila s ključnimi izzivi urada. Zastavila sem vizijo, ki poudarja partnerstvo urada z gospodarstvom ter s kulturno-umetniškimi ustvarjalci. Pomembno se mi zdi tudi povezovanje s sorodnimi institucijami v tujini, zato sem v ospredje postavila tudi mednarodno sodelovanje.

Kako vidite vlogo urada?

Ključno vlogo urada vidim v tem, da se dvigne zavest o pomenu varstva intelektualne lastnine. Izraz intelektualna lastnina se nanaša na vrsto lastnine, ki izvira iz človekovega intelekta oziroma razuma. Kot takšno jo moramo razumeti, varovati in spoštovati. Z učinkovitim sistemom varstva intelektualne lastnine spodbujamo vlaganje sredstev v nadaljnje raziskave, razvoj in ustvarjalnost, s tem pa v nove inovacije in ustvarjalne dosežke, od vsega naštetega pa ima korist celotna družba.

Čeprav na uradu niste dolgo, se lahko pohvalite z nekaterimi pomembnimi dosežki. Katere bi najbolj izpostavili?

Vesela sem, da sem uspela na obisk v Slovenijo povabiti predsednika Evropske patentne organizacije in generalnega direktorja Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Prvega bomo gostili na našem dogodku o enotnem evropskem patentu decembra letos, za generalnega direktorja Svetovne organizacije za intelektualno lastnino pa si želimo, da bi bil prihodnje leto septembra osrednji gost na Dnevu inovativnosti.

Prizadevamo si za krepitev kompetenc na področju intelektualne lastnine tako med zaposlenimi kot širše. Na uradu verjamemo v povezovanje in medsebojno dopolnjevanje, zato sodelujemo z najrazličnejšimi deležniki (mladi, podjetniki, sodniki), za katere izvajamo brezplačna predavanja in delavnice.

Letos smo bili v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije prvič prisotni na vseh dogodkih regionalnih gospodarskih zbornic za podelitev priznanj najboljšim inovacijam, kjer smo podjetnikom predstavili pomen intelektualne lastnine.

Posebno skrb namenjamo sodelovanju z mladimi. Želimo, da bi mladi bolje razumeli, kako lahko s pravicami intelektualne lastnine podprejo svoje podjetniške ideje in ambicije za gradnjo boljše prihodnosti. Na osnovnih, srednjih šolah in fakultetah izvajamo predavanja o pomenu intelektualne lastnine. Sodelujemo tudi na tekmovanjih v podjetniških idejah, kot sta Popri in Moje podjetje, ter v oddaji Male sive celice.

Splošni javnosti se je urad letos predstavil na Krakovskem nasipu v Ljubljani z razstavo »Od velocipeda do specialke«, ki je sovpadala s svetovnim kolesarskim srečanjem v Ljubljani. Veselilo nas je, da smo lahko še posebej izpostavili Janeza Puha in njegove patente s področja kolesarstva.

Uvajanje elektronskega poslovanja je pomembno, zato aktivno nadaljujemo z digitalizacijo na področju patentov. Spletne vsebine smo prenesli na osrednji portal državne uprave in vzpostavili profile na družabnih omrežjih.

Omenili ste, da je varstvo intelektualne lastnine pomembno za gospodarstvo. Lahko razložite, kakšne koristi prinaša podjetjem pri njihovem poslovanju?

Pravice intelektualne lastnine – na primer patenti, znamke, modeli, avtorska in sorodne pravice - so mehanizem, s katerim lahko podjetja svoje inovacije in druge intelektualne dosežke zavarujejo ter imajo od njih koristi. To pa jim omogoča izgradnjo konkurenčne prednosti na trgu.

Zato so podjetja s pravicami intelektualne lastnine gospodarsko uspešnejša - rastejo hitreje, imajo višji prihodek na zaposlenega, izplačujejo višje plače - kot podjetja, ki pravic nimajo, kar potrjujejo različne študije.

Urad na področju intelektualne lastnine opravlja različne naloge. Kaj pa urad počne za podjetja, kako jim pomagate?

Poleg info točke, ki deluje vsak dan, izvajamo tudi številna izobraževanja, pripravljamo članke, publikacije in druga gradiva. Veliko od teh gradiv je objavljenih na spletnem mestu o ponarejanju in piratstvu originalen.si. Vsako leto organiziramo tudi različne dogodke za podjetja, pogosto v sodelovanju s slovenskimi partnerji in z drugimi tujimi uradi.

Za inovativna podjetja s tržno zanimivimi izdelki in storitvami, ki nimajo dovolj znanja o intelektualni lastnini, nudimo brezplačno storitev Prva informacija o intelektualni lastnini. Strokovnjaki urada za ta podjetja izdelajo poročilo o stanju intelektualne lastnine in priporočila glede varstva.

Kako pa je s finančno pomočjo podjetjem na področju intelektualne lastnine?

Že nekaj let je malim in srednjim podjetjem na voljo finančna pomoč na področju znamk, modelov in patentov prek vavčerja za intelektualno lastnino pri Slovenskem podjetniškem skladu. Od lanskega leta pa se lahko prijavijo tudi na razpis za pridobitev finančne pomoči sklada pri Uradu EU za intelektualno lastnino (EUIPO) Ideas Powered for Business SME Fund za znamke, modele in patente. O možnostih za finančno pomoč pri pridobitvi pravic intelektualne lastnine podjetja informiramo prek info točke in različnih dogodkov.

Kakšno pa je poznavanje tega področja med domačimi podjetji?

Letos smo izvedli raziskavo o poznavanju področja intelektualne lastnine med malimi in srednjimi podjetji, v kateri je sodelovalo 507 podjetij iz cele Slovenije. Izvedena je bila s finančno podporo EUIPO kot del projekta podpore malim in srednje velikim podjetjem v okviru programa evropskega sodelovanja.

Raziskava kaže, da podjetja dokaj dobro poznajo pravice intelektualne lastnine, še posebej patent, znamko in avtorsko pravico. Model je poznan bistveno manj. Podjetja poznajo predvsem finančne koristi in omejitve, vezane na uporabo. Več kot tretjina podjetij je seznanjenih z možnimi ukrepi v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine, med katerimi so najpogosteje izpostavljali tožbo. Tretjina podjetij je seznanjenih s finančno pomočjo Slovenskega podjetniškega sklada, medtem ko je poznavanje pomoči pri EUIPO nižje. Veseli nas, da velika večina sodelujočih podjetij (81%) pozna naš urad. Kot odgovor na potrebe gospodarstva, izpostavljene v sami raziskavi, trenutno pripravljamo načrt novih aktivnosti za podjetja.

Vaši načrti za prihodnost?

Nadaljevali bomo s krepitvijo mednarodnega sodelovanja, ki prinaša mnogo priložnosti za izboljšavo našega delovanja. Veliko pozornosti bomo namenili gradnji kompetenc na področju intelektualne lastnine za različne ciljne skupine. Želimo si doseči večje ravnotežje med deležniki, naše aktivnosti pa sledijo viziji urada, da bi nas gospodarstvo in ustvarjalci dojemali kot partnerja. V kratkem bomo pričeli tudi s pripravo nacionalne strategije varstva intelektualne lastnine.

Invervju je bil izveden s finančno podporo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino kot del projekta podpore malim in srednje velikim podjetjem v okviru programa evropskega sodelovanja (angleško European Cooperation Project 6: Supporting SMEs).