Skoči do osrednje vsebine

Ob 1. oktobru, Mednarodnem dnevu starejših

Letos mineva 32 let, odkar je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990 razglasila prvi oktober, kot mednarodni dan starejših. Združeni narodi letošnji mednarodni dan starejših posvečajo temi Odpornost starejših v spreminjajočem se svetu.

Po svetu bo te dni potekala vrsta prireditev in dogodkov, v okviru katerih bosta še posebej izpostavljeni odpornost in prispevek starejših žensk ter starejši kot aktivni v boju proti podnebnim spremembam.

Danes je na svetu preko 700 milijonov ljudi, starejših od 60 let, do leta 2050 pa se pričakuje, da se bo njihovo število povzpelo na 2 milijardi. V Sloveniji je trenutno okoli 450.000 starejših od 65 let, njihov delež v celotnem prebivalstvu pa že presega 21 %.

Eden od pomembnih dosežkov je nedvomno podaljševanje življenjske dobe, ki se je v zadnjih 100 letih podaljšala za okoli 30 let. To je tudi eden od vzrokov za globoke spremembe v družbi. Družba se spreminja, starejši postajajo drugačni kot so bili nekoč, pojavljajo se zahteve po večjem spoštovanju človekovih pravic, priča smo izjemnemu napredku v znanosti in tehnologiji, dogaja se globalizacija ekonomije.

Vzporedno s podaljševanjem življenjske dobe, pa se vse bolj se zavedamo, da starost ni nujno predvsem obdobje bolezni, upada in drugih težav, ampak je to obdobje, ki je lahko po kakovosti življenja enakovredno drugim obdobjem. Res lahko starost vzame nekaj telesne moči, hitrosti, tudi zdravja. Starost pa ti na drugi strani tudi veliko da, umirjenost, tesnejši stik z naravo, zadovoljstvo z doseženim, zadovoljstvo tudi z majhnimi stvarmi, starejši so praviloma srečnejši in imajo več izkušenj.

Opažamo vse več zavedanja, da staranje ni isto kot starost, temveč da je rezultat vseživljenjskega procesa, ki se začne že z rojstvom.

Vsakdo med nami ima potencial, da doseže visoko starost. Ljudje si želijo doseči starost v dobrem fizičnem in psihičnem stanju ob ustreznih materialnih pogojih. Da bi to dosegli, ni dovolj samo osebni prispevek in osebna odgovornost posameznika, ampak je to v pomembni meri odvisno od pogojev, ki jih ustvarja celotna družba.

Za to ima posebno odgovornost država s svojimi ministrstvi. Na našem ministrstvu si prizadevamo spodbujati pozitivno razmišljanje o starosti in staranju in prispevati k dejavnemu staranju vseh starejših. Starizem, to je diskriminacija ljudi na podlagi njihove starosti, ne sme imeti mesta v naši družbi.

Vsem, ki potrebujejo pomoči, jo moramo zagotoviti po načelih človekovega dostojanstva, socialne pravičnosti in solidarnosti. Za ohranjanje kakovostnega življenja v starosti potrebujemo sistem skrbi za starejše, ki bo vsem pomoči potrebnim, ne glede na njihov socialni položaj, zagotavljal enako dostopnost in dosegljivost pravic ter storitev.

Posebej bomo na ta načela pozorni pri nadgradnji zakona o dolgotrajni oskrbi. Dolgotrajna oskrba mora biti kvalitetna, vsem dostopna in brezplačna.

Ob izzivih sodobnega sveta se seveda zavedamo, da je prihodnost negotova, a prav zato je nujno, da gradimo solidarno prihodnost. Vedno se bomo zavzemali, da bodo imeli starejši pri vseh odločitvah in politikah države pomembno mesto in svoj glas.