Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo

Vlada je potrdila Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN SKP 2023–2027) za Slovenijo. Gre za ključni strateški dokument kmetijske politike, s katerim bo Slovenija v naslednjem programskem obdobju zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, živilske industrije in podeželja.

V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov je ključna usmeritev slovenskega strateškega načrta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost. Ta krovna usmeritev podaja odgovore na izzive prehranske varnosti kot tudi na okoljsko–podnebne izzive, ki so pred nami.

Pri pripravi strateškega načrta je Slovenija sledila trem krovnim (in devetim specifičnim) ciljem SKP, kot jih določa evropska zakonodaja – konkurenčnosti in odpornosti kmetijskega sektorja, varstvu narave, okolja in podnebja ter skladnemu razvoju podeželja.

SN SKP 2023–2027 zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev ter zagotavljanjem enakovrednejšega položaja kmetijskih pridelovalcev z odpravo plačilnih pravic. S prilagojenimi pogoji bosta  mladim kmetom omogočena zagon in modernizacija kmetij za izboljšanje njihovega dohodkovnega položaja in s čimer si Slovenija prizadeva za generacijsko prenovo slovenskega kmetijstva.

S kolektivnimi naložbami in drugimi spodbudami poslovnega povezovanja so oblikovani vzvodi za zagotavljanje stabilne preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta. Oblikovane so linije enostavnejšega dostopa do investicijskih podpor za majhne kmetije. Poseben poudarek je namenjen pridelavi hrane z višjo dodano vrednostjo, zlasti ekološki pridelavi in predelavi ter drugih proizvodom iz shem kakovosti. Slovenija si je zastavila ambiciozen cilj, da se do leta 2027 v ekološko kmetovanje vključi vsaj 18 odstotkov površin (sedaj 10 odstotkov), zato so temu prilagojeni tudi ukrepi.

Ukrepi za reševanje okoljsko-podnebnih izzivov so najbolj ambiciozni doslej in so odraz dolgotrajnega in zahtevnega dialoga med vsemi ključni partnerji – predstavniki kmetijskih, okoljskih in naravovarstvenih organizacij ter Evropsko komisijo. Usmerjeni so v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pravila o pogojenosti se zaostrujejo in  predstavljajo standard, na katerem so oblikovana plačila za sheme za podnebje in okolje (SOPO) v okviru neposrednih plačil prvega stebra ter kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) in druga plačila na površino ali žival v okviru drugega stebra, zlasti ekološko kmetovanje in dobrobit živali. Ta plačila bodo kmete spodbujala k izvajanju nadstandardnih oblik kmetovanja.

Posebna pozornost je namenjena ožjim naravovarstvenim in vodovarstvenim območjem ter območjem, kjer okoljski cilji niso doseženi. Z namenom zaustavitve upada biotske raznovrstnosti se prvič uvaja plačila za območja Natura 2000 in podpora izvajanju ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij. K tem ukrepom se na novo dodaja neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo kmetijstva.

Skladno z ambicioznimi cilji se povečuje tudi obseg sredstev za podnebno-okoljske ukrepe. Za te vsebine bo v obdobju 2023–2027 zagotovljenih 59,4 odstotka vseh sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (327 milijonov evrov), kar je bistveno več, kot zahteva zakonodaja EU (35 odstotkov). S temi sredstvi bo Slovenija podpirala pridelovalce pri prehodu na trajnostne prakse, s čimer bodo lahko obdržali svoj položaj na trgu. Z dobrimi 12 milijoni evrov letno se bo podprlo kmete, ki bodo izvajali ukrepe, ugodne za naravo, s čimer Slovenija na letni ravni za več kot šestkrat povečuje sredstva SKP, namenjena biotski raznovrstnosti, v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Izdatno se povečujejo sredstva za ukrep Ekološko kmetovanje: z 10,5 milijona evrov letno v obdobju 2015–2022 na 18,7 milijona evrov letno v obdobju 2023–2027. S tem se dviguje okoljska in podnebna ambicija kmetijske politike ter hkrati podpira kmetijstvo v smeri varne preskrbe s kakovostno hrano.

Uspešnega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja ni brez učinkovitega prenosa znanja in inovacij ter uvajanja digitalizacije. Spodbujalo se bo razvojne mreže deležnikov v sistemu AKIS, demonstracijske projekte, specializirana svetovanja in usposabljanja. Posebna pozornost je namenjena usposabljanju kmetijskih in gozdarskih svetovalcev, ki so eden izmed ključnih deležnikov v sistemu prenosa znanja. V SN 2023–2027 se za AKIS namenja 33,26 milijonov evrov (oziroma 6,65 milijona evrov letno), kar na letni ravni v primerjavi s prejšnjim obdobjem pomeni 90 odstotno povečanje.

Skupno bo za izvajanje SN SKP 2023–2027 na voljo 1.798.622.415 evrov. Od tega bo 683.540.726 evrov namenjenih za prvi steber SKP (neposredna plačila, vinski in čebelarski sektor), za drugi steber SKP (razvoj podeželja) pa 1.115.081.688 evrov (550.850.960 evrov iz proračuna Evropske unije in 564.230.728 evrov iz proračuna Republike Slovenije). Od 564.230.728 evrov integralnega proračuna je sedanja vlada zagotovila še dodatnih 40,5 milijona evrov.

Strateški načrt bo vlada predložila še v presojo Evropski komisiji, izvajati pa se bo začel predvidoma 1. januarja 2023.

Stališče glede odstranitve kategorije navadnega deviškega oljčnega olja iz Priloge B k Mednarodnemu sporazumu o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015

Vlada je sprejela stališče k Predlogu sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v svetu članic Mednarodnega sveta za oljke (angleško International Olive Council - IOC) glede odstranitve kategorije navadnega deviškega oljčnega olja iz Priloge B k Mednarodnemu sporazumu o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015. Slovenija podpira predlog sklepa podpira.

Sklep prispeva k mednarodni harmonizaciji standarda za oljčno olje in s tem pošteni konkurenci pri trgovanju s proizvodi iz sektorja oljčnega olja. V Evropski uniji tržni standard oljčnega olja nima kategorije “navadno deviško oljčno olje”, medtem ko jo imajo nekatere druge članice Mednarodnega sveta za oljke (zlasti Maroko in Alžirija). Zaradi teh držav proizvajalk je bilo namreč na 115. zasedanju Mednarodnega sveta za oljke sporazumno določeno prehodno obdobje pred odstranitvijo te kategorije iz tržnega standarda oljčnega olja.

Predlog uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju za leto 2023, in spremembi Uredbe (EU) 2022/109 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah

Vlada je sprejela stališče k Predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju za leto 2023, in spremembi Uredbe (EU) 2022/109 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah. Slovenija predlog podpira.

Cilj tega predloga je določiti ribolovne možnosti držav članic za leto 2023 za komercialno najpomembnejše staleže rib in skupine staležev rib v Baltskem morju. Prav tako se s to uredbo ureja morski rekreacijski ribolov v obsegu, ki je potreben za ohranitev staležev rib, ki jih zajema ta uredba. Predlog uredbe je v skladu s cilji in pravili SRP ter je skladen s politiko Unije o trajnostnem razvoju.

Predlog uredbe ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.

Stališče do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v upravnem organu Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo glede sprememb Priloge I k navedeni pogodbi

Vlada je sprejela stališče k Predlogu sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije (EU) zastopa v okviru upravnega organa mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo v zvezi s spremembami Priloge I k tej pogodbi.

S predlogom tega sklepa se sprejme sklep Sveta o stališču, ki se bo v imenu EU zastopalo na zasedanju upravnega organa Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo. Sklep zadeva spremembo Priloge I k navedeni mednarodni pogodbi in sicer, da je treba področje uporabe Večstranskega sistema za dostop do rastlinskih genskih virov in delitev koristi od njihove uporabe čim bolj razširiti, da bi bili zajeti vsi rastlinski genski viri za prehrano in kmetijstvo.

Podobno kot EU bi se tudi Republika Slovenija lahko strinjala, da pogodbenice pod pogoji Večstranskega sistema za dostop do rastlinskih genskih virov in delitev koristi od njihove uporabe izjemoma ne dajo na voljo omejenega števila avtohtonih vrst na svojem ozemlju. Veljavnega prava tako Evropske unije kot Republike Slovenije zaradi sprememb pogodbe ne bo treba spremeniti.

Načrt izvajanja finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027

Vlada je sprejela Načrt izvajanja finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023 – 2027, ki je sestavni del obrazložitve predloga proračuna.

Raziskava Evropske investicijske banke (EIB) je v letu 2020 pokazala, da je za kmete dostop do virov financiranja med 24 analiziranimi državami članicami EU najtežji prav v Sloveniji. Finančne institucije kmetom brez poslovne ali kreditne zgodovine, stabilnega poslovnega odnosa z banko, pogosto ponujajo standardne gospodinjske finančne produkte, kot so potrošniška in hipotekarna posojila. EIB kot problem zaznava tudi pomanjkanje sposobnosti zavarovanja posojila s premoženjem, neustreznost poslovnih načrtov in nizko sposobnost odplačevanja, ki dodatno otežujejo dostop do financiranja, zlasti za majhne kmetije. Raziskava poudarja še omejeno ponudbo virov financiranja na slovenskem trgu (pomanjkanje interesa bank po financiranju kmetijskega sektorja), visoke stroške odobritve posojil, obremenjujoče upravne postopke, ki vsi lahko povzročijo, da se kmetje vzdržijo najemanja posojil.. Finančna vrzel pri zagotavljanju financiranja v kmetijskem sektorju je razvidna predvsem pri majhnih kmetijah in mladih kmetih (mladih prevzemnikih), ki sta bili identificirani kot najbolj izpostavljeni ciljni skupini glede potreb po financiranju razvoja oz. naložb in obratnih sredstev. Iz analize povpraševanja po financiranju v kmetijskem sektorju, ki jo je Ministrstvo pripravilo v letošnjem letu, izhaja, da bodo anketirani kmetovalci za financiranje obratnih sredstev in investicij v obdobju 2023 –2027 potrebovali cca. 35 milijonov evrov mikro, kratko in dolgoročnih posojil ter bančnih jamstev.

Ministrstvo se je na podlagi omenjenih ugotovitev odločilo, da bo pristopilo k uvedbi finančnih instrumentov v kmetijstvu. Namen uvedbe finančnih instrumentov je, da se končnim prejemnikom – predvsem mladim kmetom in majhnim kmetijam, izboljša dostop do finančnih virov s ciljem spodbujanja njihove rasti, razvoja, investicijskih vlaganj in izboljšanja tekočega poslovanja. Na podlagi pogodbe, ki bo sklenjena z izvajalcem finančnih instrumentov, bo v upravljanje dodelilo 20 milijonov evrov sredstev proračuna Republike Slovenije (od tega 3 milijone evrov v letu 2023) za izvajanje predvidenih finančnih instrumentov (kot so zlasti: mikroposojila, dolgoročna razvojna posojila oz. garancije za dolgoročna razvojna posojila s subvencioniranimi obrestnimi merami). Podpis pogodbe se načrtuje v letu 2023.