Skoči do osrednje vsebine

Kljub zaščiti avtorjev ne obremenjujemo izobraževalnega procesa

Državni zbor je danes sprejel noveli Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A). Z novelama Slovenija prenaša določbe dveh evropskih direktiv v slovenski pravni red. Na gospodarskem ministrstvu poudarjajo, da s spremembami zagotavljajo višjo varstvo avtorskih pravic, obenem pa ne omejujejo uporabe gradiv v izobraževalne namene.

učenci, ki gledajo v računalniški ekran

Prenovljena avtorska zakonodaja ne omejuje izobraževanja | Avtor Flickr, Lucélia Ribeiro

Pavšalno nadomestilo za uporabo gradiv v digitalnem učnem okolju bodo avtorji prejemali šele od 1. septembra 2024. Stroške teh nadomestil pa bo za izobraževalne ustanove, financirane s strani državnega proračuna, krilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Enaka ureditev velja že danes za fotokopiranje tiskanih gradiv v izobraževalne namene.

Slovenija s tem prenaša dve direktivi, in sicer s področij teh pravic na enotnem digitalnem trgu ter pravil izvrševanja tovrstnih pravic za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in določene prenose televizijskih ter radijskih programov.

V procesu priprave in sprejema zakonodaje sta Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino dvakrat opravila zelo široko javno razpravo in gradivo večkrat medresorsko uskladila ter zbrala predloge in pripombe številnih deležnikov. »Interesi različnih deležnikov so bili izjemno nasprotujoči, zato smo se po izčrpanju možnosti iskanja skupnih kompromisnih rešitev in časovne stiske pri sprejemu obeh zakonov osredotočili predvsem na prenos vseh določb obeh evropskih direktiv. Sprejeti noveli predstavljata uravnotežene rešitve na področju avtorske zakonodaje ter v največji možni meri upoštevata deležnike na trgu. Se pa zavedamo, da nismo uspeli razrešiti vseh vprašanj, zato po sprejemu obeh zakonov z deležniki načrtujemo nadaljevanje razprave o možnih nadaljnjih izboljšavah avtorske zakonodaje,« je povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han.

Spremembe obeh zakonov bodo prispevale k boljšemu delovanju notranjega digitalnega trga, zagotavljale visoko stopnjo varstva imetnikov avtorskih pravic, lajšale ureditev tovrstnih pravic ter vzpostavile okvir za ustrezno koriščenje avtorskih in drugih varovanih del s strani uporabnikov oziroma različnih javnosti. »Prenovljena avtorska zakonodaja kljub zaščiti pravic avtorjev in urejanju nadomestil le-teh, ne zvišuje stroškov izobraževanja, kot je bilo v zadnjih tednih moč brati v različnih medijih. Šole bodo še naprej lahko uporabljale slikovni in besedilni material za dopolnitev razlag učiteljev v učilnicah,« poudarja minister Han. Bodo pa po novem avtorji prejemali nadomestila za uporabo njihovih del pri poučevanju v digitalnih okoljih, in sicer se bo to nadomestilo obračunavalo od 1. septembra 2024 naprej. »Za tiste izobraževalne ustanove, ki so financirane iz državnega proračuna, bo stroške teh nadomestil krilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Starši, šole in univerze višjih stroškov iz tega naslova ne bodo imeli,« še pomirja minister Han.

Pomembne novosti uvajamo tudi na področju besedilnega in podatkovnega rudarjenje na spletu, ki se lahko izvaja za komercialne namene ali pa za namene znanstvenega raziskovanja. Konkretno gre za algoritme, ki so bolj zmogljivi od splošnih spletnih brskalnikov in tako dostopajo do več informacij. Takšno rudarjenje bo za namene znanstvenega raziskovanja brezplačno, imetniki pravic pa ga bodo morali omogočiti.

Novelirano avtorsko zakonodajo je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Službo Vlade RS za digitalno preobrazbo.

Glavne rešitve Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I)

Z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah se urejajo predvsem tri področja: nekatere dodatne omejitve pravic avtorjev, širši dostop do vsebin na spletu ter pravično plačilo avtorjem in izvajalcem.

Zaradi javnega interesa bo po novem mogoče uporabljati varovana dela brezplačno brez dovoljenja avtorja, in sicer v štirih primerih:

  • besedilnega in podatkovnega rudarjenja, vključno za namene znanstvenega raziskovanja,
  • ohranjanja kulturne dediščine,
  • za uporabo del, ki jih ni mogoče kupiti v prosti prodaji in so denimo zgolj v knjižnicah ali muzejih ter
  • v primerih znanstvenega raziskovanja.

S to rešitvijo bomo javnosti olajšali dostop do uporabe digitalnih del na spletu. Brezplačna raba del pa ne bo mogoče pri poučevanju v digitalnem okolju – v tem primeru bo ministrstvo pristojno za izobraževanje imetnikom pravic izplačalo nadomestilo.

Na novo bo omogočeno tudi alternativno reševanje sporov, na primer mediacija, kar bo olajšalo licenciranje in reševanje sporov.

Založniki medijskih publikacij bodo imeli širše pravice, kar bo izboljšalo njihov položaj. Po novem bodo namreč upravičeni do plačila za uporabo njihovih medijskih publikacij s strani drugi ponudnikov informacijskih storitev – delež tega plačila pa bodo prejeli tudi avtorji uporabljenih del, na primer avtorji člankov, avtorji fotografij ali posnetkov.

Ponudniki spletnih platform, kjer je mogoča javna objava del s strani uporabnikov platform (na primer Instagram, YouTube in podobno), bodo imeli nove obveznosti. Odgovorni bodo za uporabo dela na svojih platformah. V kolikor taka spletna platforma ne bo imela dovoljenja imetnikov pravic, ne bo smela prikazovati teh del na svojih platformah.

Novela prinaša tudi pravično plačilo avtorjem in izvajalcem v pogodbah za izkoriščanje njihovih del oziroma izvedb. Avtorji in izvajalci bodo prejeli nadomestila tudi, kadar bodo svoje pravice prenesli na nekoga drugega. Tako bodo udeleženi pri izkoriščanju del in izvedb, ki so jih ustvarili – tudi za nekatere najbolj množične načine uporabe del na spletu. Po novem bodo teh nadomestil deležni tudi avtorji in imetniki pravic v avdiovizualnem sektorju, medtem ko ima glasbeni sektor to že urejeno. To je dobra novica predvsem za filmske igralce in producenti, ki bodo po novem upravičeni do nadomestil.

Nenazadnje se izboljšujejo tudi določbe o evidenci dohodka ter obveznosti poročanja avtorju in izvajalcu o ustvarjenem prihodku. Avtorji in izvajalci bodo tako dobili več podatkov o tem, kako je bilo uporabljeno njihovo delo, in kolikšen prihodek je bil s tem ustvarjen. Prenavlja se tudi ureditev, da lahko avtor ali izvajalec zahteva tudi spremembo pogodbe, ker je prejel premajhno plačilo glede na uspeh dela ali pa bo preklical prenos pravice, če se njegovo delo ne bo uporabljalo. Konkretno bo avtor knjige lahko preklical pogodbo z založbo, ki ima ekskluzivno pravico za prodajo knjige, če ta založba knjige ne bo prodajala.

Glavne rešitve Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A)

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah določa pravice avtorjev, Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic pa določa, kako te pravice avtorji uveljavljajo.

Novela ZKUASP-A tako prinaša obvezno izvrševanje avtorske pravice le preko kolektivnih organizacij za vse oblike ponovnega prenosa prvotnega radiotelevizijskega signala (retransmisija), ne le za kabelsko retransmisijo, kot je to urejeno sedaj, kar za avtorje del predstavlja lažje upravljanje pravic.

Kolektivno upravljanje bo obvezno tudi v primeru nadomestil za uporabo avdiovizualnih del, razen v dveh primerih, in sicer za pravico filmskega producenta v primeru predvajanja avdiovizualnega dela v kinematografih, in če bo avdiovizualno delo predvajala RTV organizacija s svojimi RTV signali. Obvezno kolektivno se bo uveljavljala tudi pravica do nadomestila pri poučevanju z uporabo elektronskih sredstev, na daljavo ali čezmejno (iz novega 47.b člena ZASP), razen v delu, v katerem se ta pravica obvezno kolektivno upravlja že v okviru priobčitve javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del. 

Novela pa tehnološkim možnostim sledi še na enem področju. Vedno več je namreč primerov, ko spletni iskalniki na enem mestu združujejo že objavljene članke na določeno temo, kljub temu pa avtorji za te objave ne dobijo nadomestil, nadomestilo prejmejo zgolj založniki medijskih publikacij. Ko bo odslej spletni iskalnik na svojih spletnih straneh ponujal novice na način, da bo objavil spletno povezavo s kratkim povzetkom vsebine, bo moral za to plačati nadomestilo. V skladu s predlogom Društva novinarjev Slovenije, bo polovico tega nadomestila prejel avtor, drugo polovico pa založnik medijske publikacije.

Z ZKUASP-A se urejajo tudi posebna pravila za kolektivno upravljanje pravic na delih izven pravnega prometa, določajo se novi načini sklepanja in nova vsebina skupnega sporazuma ter prenavljajo določbe o mediaciji.