Skoči do osrednje vsebine

Tretji mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

Na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov letos 29. septembra že tretjič obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Ta dan je priložnost za poziv k smotrnemu ravnanju s hrano.

Infoslika z napisom tretji mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani in sloganom Preprečimo izgube hrane in nastajanje odpadne hrane. Za ljudi. Za planet.

Tretji mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani | Avtor Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

S tem namenom so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF UL) začeli s kampanjo »Poglej, povohaj, poskusi« ter kot pripomoček pripravili predloge jedilnikov in nakupovalnih seznamov živil, potrebnih za smotrno pripravo uravnoteženih obrokov brez zavržene hrane.

Izgube hrane in odpadna hrana po podatkih Združenih narodov povzročijo kar 8 do 10 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ti pa povzročajo podnebne spremembe, ki jih občutimo kot nestabilno vreme in ekstremne vremenske pojave  (visoke temperature, suše, požari, poplave, ipd.).

»Podnebne spremembe neposredno vplivajo na pridelavo hrane, posledično tudi na njeno predelavo, povzročajo motnje v dobavni verigi ter ogrožajo prehransko varnost,« je ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani izpostavila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. »Ob letošnjem dnevu Združeni narodi pozivajo k okrepitvi sodelovanja za trajnostno prihodnost in trajnostne prehranske sisteme. Zmanjšanje izgub hrane ter količine odpadne hrane je namreč skupna odgovornost, ki zahteva ukrepanje deležnikov na vseh ravneh od politike, zasebnega sektorja, civilne družbe, razvojnih agencij do raziskovalnih in akademskih ustanov ter potrošnikov oziroma najširše javnosti,« je še dodala in poudarila: »Hrana, ki je povrhu vsega še lokalno dostopna, je naša osnovna dobrina in nenazadnje, ob vseh dogodkih, ki smo jim priča v zadnjem času, tudi izjemen privilegij. Zato moramo z njo ravnati skrbno in spoštljivo. Pametno načrtujmo naše nakupe hrane, da je bo čim manj pristalo v smeteh!«.

 »V povprečju vsak prebivalec Slovenije zavrže kar 68 kg hrane na leto, od tega je kar 40 odstotkov še užitne. Polovico vse hrane zavržemo doma, v gospodinjstvih,« je opozoril minister za okolje in prostor Uroš Brežan. »S tem, ko zavržemo hrano, nesmotrno ravnamo tudi z vsemi naravnimi viri, kot so voda, kmetijske površine in energija, ki so bili porabljeni za pridelavo hrane. Ne pozabimo tudi na delo in čas, ki sta bila vložena v pripravo hrane. Zmanjšanje izgub hrane in količin odpadne hrane ponuja priložnost za takojšnje koristi za podnebje, hkrati pa izboljšuje in omogoča trajnost prehranskih sistemov.«

»Če želimo trajnostne in vzdržne prehranske sisteme, prehransko varnost in optimalno stanje okolja, je potrebno sodelovanje na vseh ravneh, zlasti med javnim in zasebnim sektorjem ter z raziskovalnimi in razvojnimi ustanovami,« se je strinjala dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Nataša Poklar Ulrih.

Z namenom krepitve sodelovanja ter ozaveščanja javnosti so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani začeli s kampanjo »Poglej, povohaj, poskusi« ter pripravili sezonski jedilnik s predlogi uravnoteženih obrokov in nakupovalnim seznamom potrebnih živil za štiričlansko družino. Na spletni strani Naša super hrana so dostopne podrobnejše informacije in promocijsko gradivo o navedeni kampanji.

Po raziskavah Evropske Komisije, se kar 10 odstotkov vse hrane zavrže zato, ker potrošniki ne poznajo ali razumejo, kaj pomenijo datumi uporabe na živilih. Zato je pomembno vedeti, kaj pomeni rok uporabe živil:

»Porabiti do« označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Rok »porabiti do« je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže meso, mlečni in delikatesni izdelki. Hitro pokvarljiva živila morajo biti nujno shranjena v skladu z navodili na embalaži. Po odprtju jih je potrebno čimprej vrniti v hladilnik.

»Uporabno (najmanj) do« označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če se upošteva navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začnejo izgubljati okus in teksturo. Tak rok je običajno naveden na številnih ohlajenih, zamrznjenih, posušenih in konzerviranih živilih. Po navedenem datumu moramo živilo pred uporabo dobro pregledati, povohati ali poskusiti.

Uravnoteženi sezonski jedilniki za gospodinjstvo brez zavržene hrane

September ponuja obilo sezonske zelenjave in sadja, ki se izvrstno poda k živilom kot so ribe, meso, mleko in mlečni izdelki, krompir, ki so na razpolago skozi vse leto.

Sezonska hrana ima hranilno vrednost, prilagojeno letnemu času, prav tako pa je najbolj naravno pridelana. Uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja je priporočljivo tudi z zdravstvenega vidika, saj so plodovi običajno bolj optimalno dozoreli in imajo višjo biološko in hranilno vrednost.

Dvotedenski jedilnik s primeri živil za pripravo obrokov za štiričlansko družino, ki so ga skupaj pripravili partnerji MKGP, MOP in BF UL, temelji na načelih varovalne uravnotežene prehrane. Živila in njihove količine na tedenskem nakupovalnem seznamu zagotavljajo pestrost, ki si jo družina, predvsem pri izboru sadja, zelenjave in kruha, lahko prilagodi po svojem okusu. Predvideni obroki in količine živil bodo člane družine v ustrezni meri oskrbeli z energijo, beljakovinami, sestavljenimi ogljikovimi hidrati med drugim s prehransko vlaknino, maščobami, med njimi tudi z omega tri maščobnimi kislinami. Sezonska zelenjava in sadje ob tem prispevata tudi znaten del vitaminov in mineralov, optimalno zrelo sadje pa je obenem tudi vir naravno prisotnih sladkorjev. Z različno kulinarično pripravo lahko živila uporabimo v več obrokih in jih porabimo v enem tednu, z izjemo določenih živil z datumom »Uporabno najmanj do«, ki bodo deloma ostala za drugi teden in je temu primerno možno prilagodili tudi nakupovalni seznam. 

Kampanji »Poglej, povohaj, poskusi« so se pridružili tudi večji trgovski sistemi, ki bodo svoje potrošnike ozaveščali, kako pametno nakupovati, da bo čim manj odpadne hrane.

Izgube hrane in odpadna hrana so torej znak večjih pomanjkljivosti kmetijsko-živilskih sistemov. Zlasti izgube hrane imajo negativne učinke na prehransko varnost in prehrano ter na gospodarski razvoj in okoljsko trajnost. Inovacije imajo pomembno vlogo pri krepitvi boja proti izgubam hrane in odpadni hrani.

Ob naraščanju svetovnega prebivalstva globalni izziv ne bi smel biti, kako pridelati več hrane, ampak predvsem, kako trajnostno zmanjšati izgube hrane in količino odpadne hrane, če želimo povečati količino zaužite hrane, ki jo proizvedemo, da nahranimo več ljudi.

In nenazadnje - hrana nikoli ni odpadek: z uporabo krožnih praks je možno izgubljeno in zavrženo hrano pretvoriti v kompost ali uporabiti za proizvodnjo bioplina in s tem preprečiti škodljive izpuste metana.

Ali ste vedeli?

  • Vsak od nas doma letno zavrže povprečno 68 kg hrane, kar je več kot teža povprečnega človeka.
  • Odpadna hrana je globalni izziv. Ocenjuje se, da se zavrže 17 odstotkov celotne svetovne proizvedene hrane (11 odstotkov v gospodinjstvih, 5 odstotkov v gostinskem sektorju in 2 odstotka v prodaji na drobno).
  • S spremembo vedenja, ki vpliva na zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane, bi lahko v naslednjih desetletjih zmanjšali izpuste metana za 65–80 ton letno.
  • Vsako leto se na svetovni ravni med spravilom pridelka in trgom na debelo izgubi približno 14 odstotkov hrane, proizvedene za zaužitje.
  • Letna izguba hrane na svetovni ravni zajema 28 milijonov ton pšenice, kar je več kot celotna letna proizvodnja pšenice v Ukrajini, peti največji izvoznici te rastline.
  • Podnebne spremembe ogrožajo zaloge hrane vseh držav. So resna težava za sadjarstvo in zelenjadarstvo v državah z zmernim podnebjem, saj so ekstremne in spremenljive vremenske razmere povzročile zmanjšanje donosa pridelkov ter izgube kmetijskih površin.