Skoči do osrednje vsebine

Minister podelil nagrade XX. nagradnega natečaja za zaključna dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes v dvorani Državnega sveta na posebni slovesnosti razglasil nagrajence in podelil nagrade XX. nagradnega natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Minister z nagrajenci in clani strokovne komisije. Stojijo pred slovensko in evropsko zastavo, nagrajenci v rokah držijo priznanja in sončnice.

Minister z nagrajenci in clani strokovne komisije | Avtor Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

Minister Arčon je v svojem nagovoru poudaril, da dvajset let, kolikor časa že poteka ta nagradni natečaj, dokazuje, da se Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu zaveda velikega pomena spodbujanja mladih, da raziskujejo tematike povezane s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ob tem je poudaril pomembno vlogo tovrstnih zaključnih del pri krepitvi zavesti in ponosa tudi med Slovenkami in Slovenci, ki živimo v matični domovini. Vsem sodelujočim, posebej pa nagrajenkam in nagrajencem, je minister čestital za njihove prispevke, članom strokovne komisije in mentorjem mladih raziskovalcev pa se zahvalil za sodelovanje.

Strokovna komisija se je tudi letos delila na dve podskupini, podskupino za zaključne naloge s področja zamejstva in podskupino za zaključne naloge s področja izseljenstva. Prvo so se sestavljali mag. Martina Piko Rustja, izr. prof. dr. Matej Šekli in dr. Damjana Kern Andoljšek, ki je bila tudi predsednica te podkomisije. Podskupino komisije za ocenjevanje nalog s področja izseljenstva pa so sestavljali prof. dr. Andrej Fink, Helena Janežič in predsednik podkomisije ter predsednik celotne komisije dr. Željko Oset.

Nagrade za najboljša diplomska/magistrska/doktorska dela s področja Slovencev v izseljenstvu so prejeli :

  1. nagrada: dr. Tadej Kralj - doktorska disertacija Raba slovenskega jezika pri predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu
  2. nagrada: Ivana Naceva - magistrska naloga Vloga jezika pri ohranjanju etnične identitete med slovenskimi priseljenci v Severni Makedoniji
  3. nagrada: Kaja Granič - magistrska naloga Začetek in razvoj slovenske šole v Torontu ter njen doprinos k izobraževanju in ohranjanju slovenske identitete

Posebno priznanje je prejela Veronika Fabeković za magistrsko delo Naselitvene značilnosti slovenskih izseljencev v Nemčiji.

Nagrade za najboljša diplomska/magistrska/doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu so prejeli:

  1. nagrada: dr. Sabina Zorčič - doktorska disertacija Habitus, kapitali in identitete v sporazumevalnih praksah na avstrijskem Koroškem
  2. nagrada: Tereza Mistelbauer - magistrska naloga Teamteaching im zweisprachigen Minderheitenschulwesen (Poučevanje v timu v dvojezičnem manjšinskem šolstvu)
  3. nagrada: Barbara Zakocs - magistrsko delo Jezikovna podoba dveh slovensko – madžarskih dvojezičnih osnovnih šol v Porabju (Nyelvi tájkép a Rába-vidék két szlovén – magyar kétnyelvü általános iskolájában)
  4. nagrada: Ana Kristina Einspieler - diplomsko delo Jezik in šport - Vpliv slovenskih športnih društev na usvajanje in rabo slovenskega jezika na Koroškem

Posebno priznanje je prejel Pietro Cromaz za diplomsko delo Kraljica Vida: A legend from a border land (Kraljica Vida: Legenda iz obmejne dežele).

Zbrane je pozdravil tudi predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca. Slovesnosti so se udeležili nagrajenci, njihovi mentorji in ožji sorodniki, člani strokovne komisije nagradnega natečaja, generalna sekretarka Državnega zbora ter predstavniki nekaterih znanstvenih, strokovnih, kulturnih, vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s tematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Prireditev je z glasbenim vložkom popestril Natko Štiglić, član Kulturnega prosvetnega društva »Bazovica« iz Reke na Hrvaškem.

Utemeljitve

Izseljenstvo

Podkomisija za ocenjevanje diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog s tematskega področja izseljenstva v sestavi prof. dr. Andrej Fink (član), Helena Janežič (članica) in dr. Željko Oset (predsednik podkomisije) je sprejela naslednji sklep: prva nagrada se podeli dr. Tadeju Kralju za doktorsko disertacijo Raba slovenskega jezika pri predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu; druga nagrada se podeli Ivani Nacevi za magistrsko nalogo Vloga jezika pri ohranjanju etnične identitete med slovenskimi priseljenci v Severni Makedoniji, tretja nagrada se podeli Kaji Granič za magistrsko nalogo Začetek in razvoj slovenske šole v Torontu ter njen doprinos k izobraževanju in ohranjanju slovenske identitete. Posebno priznanje se podelil Veroniki Fabeković za magistrsko nalogo Naselitvene značilnosti slovenskih izseljencev v Nemčiji.

1. nagrada

Dr. Tadej Kralj v doktorski disertaciji Raba slovenskega jezika pri predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu, napisani ob spremljanju mentorice doc. dr. Nataše Gliha Komac in somentorice red. prof. dr. Marjetke Golež Kaučič, obravnava slovenščino kot dediščinski jezik v slovenski skupnosti v Torontu. Dr. Kralj izhaja iz uvodne ugotovitve, da so pripadniki slovenske skupnosti slovenščino ohranjali, kljub vključevanju v družbeno, gospodarsko in kulturno življenje, prvenstveno v družinskem okolju in v organizirani slovenski skupnosti ter jo v večjem obsegu prenašali na svoje potomce v prvih valovih priseljevanja kot v sodobnem času. V nalogi je predstavljena vsestranska uporaba slovenskega jezika v različnih socialnih funkcijah in različnih oblikah, ki so soodvisne od izobraženosti govorca in socialnih funkcij, torej kot orodje medsebojnega sporazumevanja znotraj sodobnikov in pripadnikov različnih generacij.

Dr. Kralj izvede raziskavo na 50 naključno izbranih predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu, pri čemer jih 12 pripada prvi, 13 drugi ter 25 tretji in četrti generaciji. Z vprašalnikom, upoštevajoč Labove tematske module, je proučeval etnolingvistično vitalnost slovenskega jezika, ob tem pa pripravil predloge za ohranjanje slovenščine oziroma jezikovno načrtovanje rabe slovenščine v družinskem okolju in v skupnosti med slovenskimi izseljenci v Kanadi. Dodana vrednost naloge je tudi podroben prepis strukturiranih intervjujev z diakritičnimi znaki in razumevanje medgeneracijskih in znotrajgeneracijskih razlikovanj uporabe slovenskega jezika, s čimer se utirja poti za nadaljnje raziskovanje slovenske skupnosti v Kanadi.

2. nagrada

Ivana Naceva v svoji magistrski nalogi Vloga jezika pri ohranjanju etnične identitete med slovenskimi priseljenci v Severni Makedoniji, izdelani pod mentorstvom doc. dr. Ksenije Šabec, obravnava doslej manj raziskano problemsko področje. V širokem zgodovinskem loku 20. stoletja (vključujoč zgodovinske prelomnice) oriše priseljevanje Slovencev v Makedonijo in motive za njihovo preseljevanje (in odseljevanje) ter razmere in razmerja na jugu novoustanovljene jugoslovanske države. Navede bistvene kulturno-zgodovinske okoliščine. Makro pogled dopolnjujejo polstrukturirani intervjuji, s katerimi obravnava osebne/družinske zgodbe. Ob razhajanju med na podlagi literature in intuicije postavljenimi hipotezami ter izsledki terenskega dela vztraja pri postavljenem kategorialnem aparatu, z navajanjem drobcev družinskega življenja pa omogoča vpogled v drobovje posamezne priseljeniške družine, s čimer pri bralcu okrepi zanimanje za usodo posameznika in/ali predstavljene družine. V nalogi je predstavljen sodoben položaj slovenske skupnosti, oblike njenega združevanja, mehanizmi za povezovanje in ohranjanje slovenske skupnosti ter njeni stiki s Slovenijo. Naloga je zasnovana tako, da omogoča nagrajenki nadaljnje poglobljeno in uspešno raziskovanje.

 3. nagrada

Kaja Granič v magistrski nalogi Začetek in razvoj slovenske šole v Torontu ter njen doprinos k izobraževanju in ohranjanju slovenske identitete, izdelani pod mentorstvom doc. dr. Darje Kerec, predstavi tipološke značilnosti slovenske skupnosti v Kanadi, slovensko preseljevanje v Kanado, izzive priseljencev ob prihodu v tuje okolje ter nastanek podporne infrastrukture. Nalogo prežema ključna ugotovitev: skupnost, s tem tudi slovensko šolstvo, je zgrajeno okrog katoliške cerkve. Cerkve in šola torej skrbita za ohranjanje vitalnosti slovenske skupnosti, v kateri se uporablja slovenski jezik, slovenska kultura in dediščina sta predmet poglobljene refleksije. Granič pomemben del informacij pridobi s terenskim delom; izsledke uporabi predvsem za praktičen prikaz vitalnosti skupnosti in veščine uporabe slovenskega jezika, in tudi atmosfere znotraj skupnosti. Pridobljene informacije niso bile v celoti izčrpane, zato upamo, da bo Granič nadaljevala z raziskovanjem na v nalogi predstavljenem tematskem sklopu.

Posebno priznanje 

Veronika Fabeković v magistrski nalogi Naselitvene značilnosti slovenskih izseljencev v Nemčiji, nastali pod mentorstvom izr. prof. dr. Jerneja Zupančiča, obširno prikaže selitvene tokove med slovenskimi in nemškimi deželami skozi širši, večstoletni časovni lok, od visokega srednjega veka do 20. stoletja. V nalogi je predstavljena pletora metodološki pristopov za raziskovanje migracijskih tokov. Prav tako so z veliko mero skrbnosti zbrani podatki o slovenskih skupnosti za časa Nemškega cesarstva in Weimarske republike. Predstavljene so spremembe pri samoorganizaciji slovenske skupnosti med preteklostjo in sodobnostjo (homogenost vs razpršenost, fizično in analogno vs digitalno), vloga društev kot gradnikov izseljenske skupnosti, vendar pa naloga prvenstveno obravnava slovensko izseljensko skupnost v Nemčiji bodisi integralno bodisi segmentirano s slovenskega gledišča v domovini, nedokončana pa je sinteza o tipoloških značilnostih slovenskih izseljencev v Nemčiji.

 

Zamejstvo

Podkomisija za ocenjevanje diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog s tematskega področja zamejstva v sestavi dr. Matej Šekli (član), mag. Martina Piko Rustia (članica) in dr. Damjana Kern Andoljšek (predsednica podkomisije) je sprejela naslednji sklep: prva nagrada se podeli dr. Sabini Zorčič za doktorsko disertacijo Habitus, kapitali in identitete v sporazumevalnih praksah na avstrijskem Koroškemu; druga nagrada se podeli Terezi Mistelbauer za magistrsko nalogo Teamteaching im zweisprachigen Minderheitenschulwesen; tretji nagradi se podelita Barbari Zakocs za magistrsko nalogo Jezikovna podoba dveh slovensko-madžarskih dvojezičnih osnovnih šol v Porabju in Ani Kristini Einspieler za diplomsko nalogo Jezik  in šport - Vpliv slovenskih športnih društev na ustvarjanje in rabo slovenskega jezika na Koroškem. Posebno priznanje se podeli Pietru Cromazu za diplomsko delo Kraljica Vida: A legend from a border land.

1. nagrada

Doktorska disertacija avtorice dr. Sabine Zorčič z naslovom Habitus, kapitali in identitete v sporazumevalnih praksah na avstrijskem Koroškem je znanstveno delo s področja uporabnega jezikoslovja, ki je nastalo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom red. prof. dr. Sonje Novak – Lukanovič. 

Teoretski okvir raziskave dr. Zorčičeva gradi na Bourdieujevem konceptu habitusa – tj. na dispozicijah, oblikovanih predvsem v obdobju otroštva, ki odločilno vplivajo na identitetno in identifikacijsko umeščanje posameznika v določeno okolje oz. določeno skupnost. Izhaja iz predpostavke, da jezikovni habitus (skupaj z različnimi kapitali, pridobljenimi v domačem okolju) posameznika med drugim usmerja tudi k odločitvam glede izbire jezikov in/oz. zvrsti v javnem in zasebnem sporazumevanju z različnimi sogovorci, hkrati pa vpliva tudi na njegovo izražanje identitete ter občutje vrojenosti v jezik. V teoretičnem delu naloge avtorica podrobno predstavi konceptualna izhodišča izbrane teorije, njene številne aplikacije in adaptacije, teorijo identitete ter teorijo velikih petih osebnostnih značilnosti. V nadaljevanju se posveti načinom usvajanja jezikov pri dvo- in večjezičnih otrocih s posebnim poudarkom na dejavnikih, od katerih je močno odvisna jezikovna zmožnost v jezikih ter posledična jezikovna dominanca in občutek vrojenosti govorca v jezik. V raziskovalnem delu naloge dr. Zorčičeva naredi temeljito analizo interdisciplinarno zasnovane raziskave govornih praks mladostnikov, ki obiskujejo dvojezične šole na avstrijskem Koroškem, in dokaže, da jezikovni habitus posameznika močno vpliva na njegovo jezikovno zmožnost v knjižnem jeziku in/oz. narečju, kar posledično močno vpliva na izbor jezika v konkretni situaciji. Dodano vrednost raziskavi daje vzporedna analiza osebnostnih značilnosti sodelujočih v raziskavi, ki dodatno osvetljuje delovanje posameznikov pa tudi možne psihološke posledice neusklajenih habitusov posameznikov.

Doktorska disertacija avtorice dr. Sabine Zorčič predstavlja pomemben znanstveni dosežek, saj glede na postavljena teoretska izhodišča in uporabljeno metodologijo v uporabnojezikoslovno raziskovanje vpeljuje nov pristop. Na izviren način namreč uporabi koncept habitusa in različnih kapitalov, kar se v raziskavi izkaže za učinkovit instrumentarij za opisovaje jezikovnih praks ter jezikovne stvarnosti na območjih jezikovnega stika.

Disertacija, ki jo med drugim odlikujeta tudi jasnost in prepričljivost v izražanju, po obsegu, vsebini in pristopu kaže tako na avtoričino izjemno raziskovalno energijo kot na visoko stopnjo strokovne in splošne razgledanosti.

2. nagrada

Tereza Mistelbauer v svoji masterski nalogi obravnavna timsko poučevanje na dvojezičnih ljudskih (osnovnih) šolah na dvojezičnem območju južne Koroške. Njeno raziskovalno delo je osredotočeno na vprašanje, kako so učiteljice/učitelji zadovoljni oz. nezadovoljni s timskim poučevanjem, ki je na dvojezičnih ljudskih šolah obvezno od leta 1988 – po spremembi zakona o manjšinskem šolstvu.

V obsežnem teoretskem delu avtorica obravnava manjšinsko šolstvo, teoretična izhodišča o zadovoljstvu na delu in ter razne načine timskega poučevanja.

Za namene raziskave je avtorica v obliki povpraševanja po spletu spraševala dvojezične učiteljice/učitelje ter timske učiteljice/učitelje, ki skupno v razredu poučujejo šolarke in šolarje na območju veljavnostnega ozemlja manjšinskega šolstva. V raziskavi je sodelovalo 90 učiteljic in učiteljev. Raziskava je pokazala, da obstaja iz vidika zadovoljstva oz. nezadovoljstva s timskim poučevanjem razlika med dvojezičnimi razrednimi učiteljicami/učitelji in enojezičnimi timski učiteljicami/učitelji. V raziskavi je obravnavala vprašanja, kako so eni in drugi zadovoljni z nadaljnjo izobrazbo pri timskem poučevanju, z organizacijo dela, z izvajanjem različnih oblik timskega poučevanja, z nalogami, ki jih prevzemajo, s pripravami in evalvacijami, s sodelovanjem obeh učiteljev/učiteljic, s komunikacijo med seboj ter z uspehom in z izkušnjo timskega poučevanja. Tudi analiza zbranih podatkov je teoretsko dobro utemeljena.

Omenjena vprašanja timskega poučevanja na dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem v raziskavah doslej niso bila obravnavana, zato predstavlja naloga tudi izhodišče za nadaljnjo razpravo o timskem poučevanju na dvojezičnih ljudskih šolah Koroškem in morebitnih predlogih za izboljšanje tega načina skupnega poučevanja.

3. nagrada

Barbara Zakocs je svojo magistrsko nalogo z naslovom Nyelvi tájkép a Rába-Vidék két Szlovén-Magyar kétnyelvű általános iskolájában (Jezikovna podoba dveh slovensko-madžarskih dvojezičnih osnovnih šol v Porabju) napisala na študijskem programu Madžarski jezik s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru pod mentorstvom prof. dr. Anne Kolláth. V delu avtorica obravnava t. i. jezikovno krajino (ang. linguistic landscape), znotraj te pa natančneje šolsko jezikovno podobo (ang. schoolscape), tj. vidno jezikovno podobo dveh madžarsko-slovensko dvojezičnih osnovnih šol v slovenskem Porabju (Gornji Senik in Števanovci), in sicer natančno analizira vse tamkajšnje dvojezične napise. Avtorica v uvodnem delu naloge na kratko predstavi slovensko Porabje ter preučevanje jezikovne krajine in znotraj tega šolske jezikovne podobe, ki je relativno novo raziskovalno področje znotraj sociolingvistike, kot tudi dvojezično šolstvo v Porabju. V osrednjem, empiričnem delu je predstavljena terenska raziskava, v okviru katere avtorica analizira in klasificira 53 elementov jezikovne podobe (to so napisi na fasadi stavbe, objave na oglasnih deskah, stenski napisi v razredih, podoba spletnih strani ipd.), ki so bili zbrani na omenjenih porabskih osnovnih šolah, njunih spletnih straneh in strani na Facebooku gornjeseniške šole. Ugotovitve raziskave, ki izhajajo iz raziskovalnih hipotez, so naslednje: 1) v dveh dvojezičnih osnovnih šolah se po večini uporabljajo madžarsko-slovenski dvojezični napisi, v manjši meri madžarsko ali slovensko enojezični; 2) uporabljata se knjižni/standardni različici obeh jezikov, porabska prekmurska slovenska jezikovna različica se ob obeh knjižnih jezikih uporablja redko (npr. n,a gornjeseniški šoli: Pozdravleni na našoj šauli, Tü gučimo); 3) formalnih razlik v napisih v obeh jezikih ni; 4) vodstvi porabskih dvojezičnih šol se zavedata dejstva, da ima slovenščina pomembno vlogo v vizualni jezikovni podobi šole, zato vidno dvojezičnost tudi udejanjata.

Magistrsko nalogo Barbare Zakocs odlikujejo jasno zastavljeno raziskovalno vprašanje, relevanten teoretično-metodološki pristop, terenska raziskava, v okviru katere je bilo dokumentirano jezikovno gradivo javnih napisov, ki ustvarjajo šolsko jezikovno podobo. Raziskava je pomembna tudi za področje jezikovnega načrtovanja javne vidne dvojezičnosti v porabskih madžarsko-slovensko dvojezičnih osnovnih šolah. Raziskava šolske jezikovne podobe s konkretno gradivsko analizo javnih napisov je v slovenskem jezikoslovju novost. Predlaga se, da se izsledki raziskave objavijo v obliki znanstvenega prispevka.

3. nagrada

Ana Einspieler v svoji bachelorski nalogi obravnava pomen slovenskih športnih društev na Koroškem za usvajanje in rabo slovenskega jezika vanjo včlanjenih mladih športnic in športnikov.  Otrokovo usvajanje jezika ne poteka le v šoli in družini, temveč tudi v okolju, v katerem se otrok nahaja. Pri tem avtorica izpostavlja, da dominanca večinskega jezika lahko negativno vpliva na rabo in odnos do manjšinskega jezika, zato so tem bolj pomembni prostori, v katerih je manjšinski jezik glavni oziroma »dominantni« jezik. Poleg kulturnih društev so tudi športna društva pomembni jezikovni prostori, ki omogočajo identifikacijo z društvom in s slovenskim jezikom.

Avtorica je na raziskovalno vprašanje, ali športna društva pripomorejo k usvajanju slovenskega jezika, odgovorila s pomočjo empirične raziskave, ki jo je izvedla v okviru raziskovalne prakse na Pedagoški visoki šoli na Koroškem. Raziskavo je opravila pri košarkarskem klubu KOŠ Celovec, ki deluje na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji v Celovcu ter na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu. Košarkarski šolski klub KOŠ Celovec na Koroškem šteje med najmočnejše in najbolj uspešne športne klube. KOŠ Celovec ne dosega samo zastavljene vrhunske športne cilje, temveč ima tudi pomembno nalogo, da s slovensko govorečimi trenerji utrjuje pri mladih zavest, da je slovenski jezik na Koroškem enakopraven jezik večinskemu jeziku.

V teoretičnem delu avtorica obravnava položaj slovenščine na Koroškem v zgodovinskem razvoju, teorije o dvo- in večjezičnosti, razpravlja pa tudi o institucionalnem in neinstitucionalnem usvajanju jezika, kjer ima društvena dejavnost pomembno vlogo. Posebej se posveča usvajanju jezika preko športa. Ker strokovnih raziskav o tej temi na Koroškem ni, predstavlja naloga pomemben prispevek k ozaveščanju pomena povezave športa in jezika.

V empiričnih raziskavi je sodelovalo 34 oseb, ki so bile razdeljene v tri raziskovalne skupine: na dve moštvi in trenerje. Raziskava je potekala s pomočjo vprašalnikov. Analiza rezultatov je potrdila, da vključevanje v slovenska društva, kjer je slovenščina glavni jezik, pripomore k bolj aktivni rabi slovenščine, predvsem pa tudi k sklepanju prijateljstev s slovensko govorečimi prijatelji/prijateljicami.

Posebno priznanje

Pietro Cromaz je svojo diplomsko nalogo z naslovom Kraljica Vida: a legend from a border land (Kraljica Vida: legenda iz obmejne dežele) napisal na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici pod mentorstvom doc. dr. Boštjana Vrhovca (mentor za praktični del) in Milanke Fabjančič (mentorica za teoretični del). Avtor je v teoretičnem delu naloge obravnaval ljudsko legendo o kraljici Vidi in Atili, ki je razširjena med govorci nadiškega narečja slovenskega jezika v Nadiških dolinah v Benečiji (Furlanija, Italija), ter na podlagi te posnel tudi tehnično dovršen igrani film v italijanskem jeziku s podnapisi v knjižni slovenščini. Filmski format zaradi svoje razširjenosti preko spletnih virov in posledično zelo velikega vpliva na uporabnike tovrstnih vsebin lahko bistveno vpliva na percepcijo legende o kraljici Vidi in govorcev slovenskega narečja v Nadiških dolinah med tistimi, ki razumejo italijanski in slovenski jezik, zato je posneti film velikega pomena in zasluži priznanje – toda z zelo jasno kritično pripombo glede vsebine. Žal je treba povedati, da iz filma – če zanemarimo ime Vida – tako rekoč ni razvidno, da se dogaja na večjezičnem in večkulturnem območju, na katerem je zgodovinsko prisotno tudi slovensko narečje (ki sem mu v zadnjem času pridružuje tudi slovenski knjižni jezik). Tudi obravnava vsebine same izkazuje izrazito »italijansko« perspektivo, »obmejni« prostor je namreč predstavljen samo s stališča rimskega imperija in z vidika današnje dežele Furlanije - Julijske krajine, ne pa tudi v luči večjezičnosti in večkulturnosti prostora, konkretno tudi s stališča slovenskega (narečnega) jezikovnega prostora. Poleg tega v oči bodejo tudi samo italijansko poimenovanja, npr. San Giovanni d’Antro, slovensko ime Landarska jama popolnoma izostane (tako v narečni kot knjižni slovenski obliki). Obžalujemo lahko, da mentorja tega dejstva nista opazila, kot tudi dejstvo, da je besedilo diplomske naloge, ki je nastalo na univerzi v Republiki Sloveniji na slovensko temo, napisano v (pomanjkljivi) angleščini. Vsa ta dejstva so s stališča podeljevanje priznanj s področja tem Slovenci (!) v zamejstvu problematična. Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa si diplomska naloga zasluži priznanje, saj gre za perspektivnega avtorja na tako pomembnem področju, kot je filmska produkcija, za katerega smo prepričani, da bo pri svojem nadaljnjem delu ljudsko slovstvo v narečni slovenščini v Benečiji znal ustrezno prikazati skozi prizmo večjezičnost in večkulturnosti ter vključujočega medkulturnega dialoga.