Skoči do osrednje vsebine

Ministrica Šinko: "Za preprečevanje vnosa in širjenja afriške prašičje kuge nujno dobro sodelovanje med vsemi deležniki"

Ministrica Irena Šinko se je danes v Bruslju udeležila ministrskega srečanja na visoki ravni o afriški prašičji kugi. Namen konference na visoki ravni je bil izpostaviti ukrepe in pobude za boj proti afriški prašičji kugi (APK), ki jih EU skupaj z državami članicami podpira in ki presegajo običajno pristojnost veterinarskih organov.
dvorana z udeleženci, v ozadju video ekran z žensko, ki govori

Ministrica Šinko na konferenci o afriški prašičji kugi v Bruslju. | Avtor: ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Udeležence srečanja je v uvodu nagovorila komisarka EU za zdravje in varno hrano Stella Kyriakides. Preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje APK je prednostna naloga EU, saj bolezen ne predstavlja resne nevarnosti le za prašičerejski sektor, ampak tudi za populacije divjih prašičev in okolje in zahteva multidisciplinarni pristop in tesno sodelovanje med različnimi službami in deležniki v državah članicah in na ravni EU. V nadaljevanju so sledile predstavitve s strani različnih institucij. Udeleženci so med drugim izpostavili potrebo po spodbujanju raziskav in razvoja cepiva proti APK, po dolgoročnem upravljanju divjih prašičev v EU in povečanju ozaveščenosti o tej zahtevni bolezni.

V času, ko se situacija glede APK poslabšuje po vsem svetu, je nujno potrebno varno in učinkovito cepivo kot dodatno orodje za preprečevanje nadaljnjega širjenja, učinkovitejši nadzor in sčasoma tudi izkoreninjenje APK na svetovni ravni. Trenutno, kljub desetletjem raziskav, še vedno ni na voljo cepiva proti APK, vendar bi lahko visoka raven ambicij in inovativnosti skupaj z visoko politično podporo spodbudila raziskave in razvoj cepiva proti APK.

Ministrica Irena Šinko je po srečanju dejala, da se Slovenija zaveda tveganja, ki ga predstavlja APK, da so možnosti za izkoreninjenje bolezni tako pri domačih kot pri divjih prašičih trenutno omejene, saj cepiva zaenkrat še ni. »Pred velikimi izzivi tako ni le prašičerejski sektor, temveč tudi upravljalci s populacijami divjih prašičev v Evropi. Ni treba posebej poudariti, da je pomemben harmoniziran pristop EU v boju proti tej prenosljivi bolezni, sodelovanje mora biti medsektorsko, kakor tudi čezmejno. Zato smo tudi v Sloveniji dejavni na področju ozaveščanja javnosti, biovarnostnih ukrepov in nadzora populacije divjih prašičev, pri čemer veterinarske službe dobro sodelujejo z drugimi pristojnimi službami. Bistvenega pomena za učinkovit boj proti APK je tudi finančni okvir za izvajanje tako preventivnih kot nujnih ukrepov in ostalih aktivnosti za izkoreninjenje APK v okviru proračuna EU (večletnega finančnega okvira).«

Poleg tega so ministri EU že na junijskem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo izpostavili dejstvo, da se je populacija divjih prašičev v zadnjih desetletjih znatno povečala, kar igra pomembno vlogo pri širjenju te bolezni. Za odgovor na ta izziv so ključnega pomena dobro usklajena nacionalna prizadevanja in ukrepanja med različnimi pristojnimi službami, pristojnimi za kmetijstvo, veterinarska vprašanja in okolje ter deležniki (npr. kmetje, lovci) in civilno družbo.

Slovenija podpira prizadevanja EU in držav članic glede raziskav in razvoja cepiva, koordiniranega nadzora in ukrepov za zmanjševanje populacij divjih prašičev ter visoke ozaveščenosti o APK, ki skupaj lahko vodijo do željenega cilja - to je izkoreninjenja APK.

Druge koristne informacije

Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Virus je neškodljiv za človeka in druge živali, za prašiče pa je običajno usoden. Cepivo ali zdravilo za APK zaenkrat ne obstaja, izkoreninjenje bolezni pa bi lahko trajalo več let. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin. Virus se lahko prenaša neposredno s prašiča na prašiča preko telesnih izločkov, predvsem krvi, ali pa posredno preko izdelkov iz mesa okuženih prašičev ali opreme, pribora, obleke in obutve, kontaminirane z virusom.

EU je največja izvoznica prašičev in izdelkov iz prašičjega mesa na svetu, in sicer jih izvozi več kot 5 milijonov ton na leto. Zaradi tega predstavlja prašičereja eno najpomembnejših dejavnosti v kmetijskem sektorju. Prašičereja obsega največji delež v primerjavi z drugimi mesnimi sektorji, saj predstavlja 8,5 odstotka celotne kmetijske proizvodnje EU27. V celotni proizvodnji mesa v EU ima sektor prašičjega mesa 35-odstotni delež. Vendar pa se prašičereja sooča z resno grožnjo, ki bi lahko povzročila znatno gospodarsko škodo na nacionalni in evropski ravni: afriško prašičjo kugo.

Bolezen v Sloveniji še ni ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje na vzhodu in zahodu Evrope vse večje tveganje za domače in divje prašiče v Sloveniji. Bolezen se širi ne glede na državne meje in ima resne socialno-ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev.

Letos so bolezen na novo potrdili pri divjih prašičih na celinskem delu Italije v regijah Piemont, Ligurija in Lacij. Potrjen je bil sev, ki kroži v severni in vzhodni Evropi in se razlikuje od seva, ki je od leta 1978 endemičen na Sardiniji. Poleg Italije in Nemčije je letos prišlo do pojavov bolezni še v naslednjih evropskih državah: Poljska, Romunija, Madžarska, Estonija, Litva, Bolgarija, Latvija, Slovaška, Moldavija, Rusija, Srbija, Grčija, Ukrajina in Severna Makedonija.

  • Prašičerejci naj bodo pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev in vsak sum na bolezen nemudoma javijo svojemu veterinarju ter dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe.
  • Lovci naj bodo posebej pozorni na pojav poginov v populaciji divjih prašičev in spremembe zdravstvenega stanja. Če lovci naletijo na poginulega divjega prašiča ali pri rednem odstrelu divjih prašičev opazijo znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na APK, naj to v skladu z Zakonom o nujnih ukrepih zaradi pojava afriške prašičje kuge pri divjih prašičih nemudoma javijo na Center za obveščanje (112).
  • Za prenos bolezni na daljše razdalje je po navadi odgovoren človek s svojim ravnanjem – odmetavanjem ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali. Ostanki hrane lahko predstavljajo resno tveganje za prenos bolezni na živali.