Tradicionalna prireditev Vranov let in spomenik – transportno letalo Dakota DC-3 – nas opozarja na dogodke iz druge svetovne vojne, ki je povzročila mnogo gorja, mnogo prelite krvi in po nepotrebnem izgubljenih življenj, a nas je postavila tudi med narode z močno protifašistično zavestjo, je v uvodu nagovora poudaril minister. 

"Postavila nas je na stran zmagovalcev vojne. Kot narod smo dokazali, da nikoli nismo pozabili, kje nam je mesto in za kaj se je treba boriti."

Tudi Ralph Churches, soorganizator junaškega prebega, v svoji knjigi opiše, kako zavezniški vojni ujetniki ne bi mogli uživati svobode brez pomoči slovenskih partizank in partizanov, je še spomnil minister. "To ni edina zgodba z območja Slovenije, ki govori o reševanju zavezniških vojakov, je pa veličastna. In morda bi veljajo – tako kot smo dobili film Preboj o Menini planini – posneti tudi novodobni film na to temo."

V današnjem času pa se zdi, kot je še nadaljeval, da je tematika 2. svetovne vojne izpeta, zastarela, da ne sodi več v današnji čas.

"A ni tako. Na to nas opozarjajo dogodki ne tako daleč od nas. Kljub temu da nobena vojna ni vojna naroda proti narodu, ampak je vedno vojna politike proti politiki, je narod vedno nehote potegnjen v to. Vojna se konča šele takrat, ko štejemo milijone mrtvih, ko štejemo izgubljene priložnosti in uničene narode. To je bila 2. svetovna vojna – zato je ne smemo pozabiti."

"In nikoli ne smemo pozabiti, na čigavi strani smo bili in kaj smo kot slovenski narod dali za to, da je Evropa po vojni živela v svobodi in se otresla nacizma ter fašizma. In da tudi danes nenazadnje lahko živimo v samostojni državi. Temelj za to so postavili slovenske partizanke in partizani s svojim pogumom in zavedanjem," je še zaključil misli minister Marjan Šarec. 

Ob robu 

Soorganizator junaškega prebega sojetnikov avstralski veteran druge svetovne vojne Ralph Churches je junaški prebeg opisal v knjigi "Vranov let v svobodo". V njej je zapisal, da so "hrabri slovenski partizani tvegali več, kot so bili dolžni, s tem ko so pobegle vojne ujetnike vodili prek okupirane dežele sto milj čez drn naravnost, kakor leti vran". "Vranov let" je prerastel v projekt oziroma mednarodno spominsko pot, ki ohranja spomin na reševanje in osvobajanje zavezniških vojnih ujetnikov in letalcev, ter je priznanje slovenskim partizanom, partizanskim kurirjem in slovenskemu prebivalstvu, ki je ubežnikom za ceno svojih življenj in imetja nudilo hrano in zatočišče. Zavezniki so z letališč v Otoku in Krasincu od septembra 1944 do aprila 1945 na varno prepeljali 2000 otrok, žena in starejših ljudi, v zavezniške bolnišnice v Italiji pa 1473 ranjenih partizanov. 

V Otoku pri Metliki stoji prenovljeno transportno letalo Dakota DC–3, ki je bilo eno najbolj priljubljenih med drugo svetovno vojno. Zanj skrbi Vojaški muzej Slovenske vojske, ki deluje v okviru Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino.