Skoči do osrednje vsebine

Pojasnila v zvezi z energetsko samooskrbo

Pripravili smo pojasnila in odgovore na pogosta vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki se je v luči številnih dejavnikov, ki imajo vpliv na cene energentov, izredno povečalo.

Sončni paneli na strehi hiše

Področje samooskrbe je bilo zaradi prenosa evropske direktive urejeno z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. | Avtor AlyoshinE / Shutterstock.com

Pravni okvir, ki ureja samooskrbo

Ukrep samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov energije se izvaja že od leta 2016 in sicer na podlagi Energetskega zakona ter na njegovi podlagi izdane Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije.  

Področje samooskrbe je bilo zaradi prenosa evropske direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov na novo celovito urejeno z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE).

Zato je bila letos sprejeta nova Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije– samooskrba po Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE).

Nova ureditev ohranja osnovni koncept individualne in skupnostne samooskrbe in ga nadgrajuje, saj za končne odjemalce s samooskrbo po novem:

  • določa oprostitev plačila prispevka za povečanje energetske učinkovitosti in oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije  v SPTE in iz OVE (delno ali v celoti, odvisno od primera),
  • omogoča vstop v sistem samooskrbe vsem končnim odjemalcem, ki so priključeni na distribucijsko omrežje v Republiki Sloveniji (do sedaj je bila omejena le na gospodinjske in male poslovne odjemalce),
  • omogoča naložbeno pomoč, ki jo bo dodeljeval center za podpore,
  • omogoča pridobitev potrdil o izvoru in podpor za proizvodno električne energije iz OVE po ZSROVE,
  • podrobneje ureja možnost vložitve enostavne vloge za priključitev.

Trenutno veljata oba sistema samooskrbe in se končni odjemalec sam odloči, v kateri sistem samooskrbe se bo vključil. To pomeni, da bodo zanj veljala pravila po Energetskem zakonu (in Uredbi po Energetskem zakonu) ali pravila po ZSROVE (in Uredbi po ZSROVE) – ni pa mogoče pravil »mešati«.

Zaradi  izjemno povečanega pripada vlog za izdajo soglasij za priključitev ter vseevropskega pomanjkanja sestavnih delov za sončne elektrarne (zaradi česar veliko odjemalcev ne bi moglo ujeti navedenega roka), bo sistem samooskrbe po Energetskem zakonu na podlagi interventnega Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo veljal za končne odjemalce, ki distribucijskemu operaterju podajo vlogo za izdajo soglasja za priključitev naprave za samooskrbo do vključno 31. decembra 2023 in ki jih distribucijski operater do vključno 31. decembra 2024 registrira kot končne odjemalce s samooskrbo (torej morata biti izpolnjena oba pogoja).

Oblike samooskrbe

Možni so trije podtipi samooskrbe, v katere se lahko vključijo končni odjemalci:

  • individualna samooskrba: to je samooskrba za individualne stavbe,
  • skupnostna samooskrba, ki ima dve možni obliki,

a)   samooskrba večstanovanjske stavbe: to je samooskrba med seboj povezanih končnih odjemalcev v večstanovanjski, poslovno-stanovanjski, stanovanjsko-poslovni, poslovni ali katerikoli drugi stavbi, v katerih sta dva ali več prostorov (bodisi stanovanja, bodisi poslovni prostori) opremljeni vsak s svojim prevzemno-predajnim mestom, ki je priključeno na notranjo nizkonapetostno inštalacijo te stavbe. Za vse opisane možne situacije se uporablja pojem »večstanovanjska stavba«, pri čemer pa uporaba tega pojma ne posega v predpise s področja graditve oz. stanovanjske predpise – namen uporabe tega pojma je preglednost in jasnost uredbe (uporaba tega izraza je smiselna tudi ob upoštevanju predvidevanj, da se bo tovrstna samooskrba predvidoma v največji meri izvajala v večstanovanjskih stavbah);

b)   samooskrba skupnosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov energije: to je samooskrba med seboj povezanih odjemalcev v vseh ostalih primerih, to so odjemalci, katerih merilna mesta niso vezana na notranjo nizkonapetostno inštalacijo istega objekta oz. lokacije, vendar pa so priključeni na distribucijsko omrežje v RS (v primeru samooskrbe po ZSROVE) oz. na omrežje iste TP (v primeru samooskrbe po EZ-1) in se povežejo v samooskrbno skupnost z namenom koriščenja električne energije, proizvedene v napravi za samooskrbo. Na tak način bodo koristi sistema samooskrbe lahko deležni tudi tisti, ki je sicer ne bi mogli biti, to so npr. tisti, ki živijo v hišah, ki za postavitev naprave za samooskrbo niso primerne (npr. niso dovolj osončene), saj bo lahko naprava za samooskrbo postavljena na drugem objektu (lahko tudi npr. na strehi šole, gasilskega doma…)..

Državni zbor je 13. 9. 2022 sprejel Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki določa, da če gospodarska družba, v kateri ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo, investira v nove projekte za proizvodnjo električne energije iz sončne energije, ki so enaki ali večji od 250 kW inštalirane moči, mora oblikovati skupnost na področju energije iz obnovljivih virov energije ali skupnostno samooskrbo ter vsaj 25 % delež letno proizvedene električne energije iz skupnostne samooskrbe brezplačno nameniti oskrbi gospodinjskih odjemalcev. Državljanom, sploh tistim, ki imajo tehnične, ekonomske ali druge ovire, ki jim preprečujejo investicijo v samooskrbo v lastnem domu, svetujemo, da so pozorni na takšne investicije, in se aktivno vključujejo v pozive teh gospodarskih družb.

Spodbude v naložbo samooskrbe

V luči številnih dejavnikov, ki imajo vpliv na cene energentov, je zanimanje za samooskrbo z električno energijo izredno, zato pozivamo vse, ki to lahko storijo, da se odločijo za investicijo tudi brez čakanja na nov razpis Eko sklada. Dejstvo je, da je ob naraščajočih cenah investicija v sončno elektrarno smiselna naložba, ki se bo hitro povrnila, hkrati pa bo odjemalcu zagotovila tudi manjšo izpostavljenost nestabilnim svetovnim trgom z energenti in zanesljivo oskrbo. Vlada bo sicer samooskrbi iz fotovoltaičnih naprav preko Eko sklada namenila dodatnih 20 milijonov evrov.

Trenutno je v javni obravnavi sprememba odloka porabe sredstev iz Podnebnega sklada, kjer je predvideno povečanje sredstev za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo, in sicer v višini dodatnih 20 milijonov evrov.

Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) določa, da se bo v bodoče dodeljevanje nepovratnih sredstev za naprave za samooskrbo "preselilo" z Eko sklada na Center za podpore, ki vzpostavlja sistem za dodeljevanje naložbene pomoči, saj je potrebno določiti pravilno ekonomiko tega mehanizma. Ob tem dodajamo, da bodo do naložbene pomoči po ZSROVE upravičeni odjemalci, ki se bodo vključili v sistem samooskrbe po ZSROVE, ki je drugačen kot sistem samooskrbe po Energetskem zakonu (po ZSROVE ni net-meteringa).

Trenutno največja ovira pri spodbujanju samooskrbe so soglasja

Za vzpostavitev samooskrbe (po Energetskem zakonu ali po ZSROVE) je potrebno od distribucijskega operaterja SODO pridobiti soglasje za priključitev naprave. To nalogo po pooblastilu SODO opravljajo družbe Elektro Ljubljana d.o.o., Elektro Celje d.o.o., Elektro Primorska d.o.o., Elektro Gorenjska d.o.o., Elektro Maribor d.o.o.

V zadnjih letih, posebej pa v letu 2022 zaradi visokih cen energije, zaznavamo izjemen porast interesa ljudi, da bi vzpostavili samooskrbo, postopkovna obravnava vlog za izdajo soglasij s strani distribucijskega operaterja in njegovih pooblaščencev pa se temu še ni uspela ustrezno prilagoditi. Pričakovanja tudi te vlade so, da bodo odgovorna podjetja ustrezno naslavljala te izzive in uvedla takojšnje ukrepe za odpravo zamud. Ministrstvo za infrastrukturo, kot pristojno ministrstvo za področje energetike, ne more presojati konkretnih tehničnih rešitev in omejitev, ki nastajajo pri konkretnih situacijah, saj so za to pristojne elektrodistribucijske družbe, ki imajo po pooblastilu SODO d.o.o. v upravljanju elektrodistribucijska omrežja v Sloveniji. Prav tako ministrstvo ne more posegati v upravne postopke, ki jih vodijo elektrodistribucijske družbe. V kolikor pristojni elektrodistribucijski operater zavrne vlogo za soglasje za priključitev naprave za samooskrbo, imate možnost pritožbe. V skladu z Zakonom o oskrbi z električno energijo  vam mora elektrodistribucijski operater ustrezno utemeljiti razloge za omejeno priključno moč vaše naprave za samooskrbo na podlagi objektivnih ter tehnično in ekonomsko upravičenih meril in vam te razloge tudi pisno sporočiti. Elektrodistribucijski operater vam mora omogočiti tudi vpogled v vso dokumentacijo, povezano z zavrnitvijo oziroma omejitvijo.

Pred naložbo v samooskrbo je potrebno preveriti in upoštevati skladnost s prostorskim izvedbenim aktom vaše občine ter zmogljivost distribucijskega omrežja, zato predlagamo, da se v zvezi s tehničnimi omejitvami in upoštevanju ostalih predpisov obrnete na za to usposobljene strokovnjake.

Vlada se je s koalicijsko pogodbo 2022-2026 zavezala, da bo reorganizirala elektrodistribucijski sistem z namenom pospešiti investicije v omrežje. Zavedati pa se je potrebno, da je količina priključenih fotovoltaik v obstoječem nizkonapetostnem omrežju omejena, teh omejitev pa ni mogoče odpraviti prej kot v nekaj letih. Sedanje distribucijsko omrežje v Sloveniji, ki je nastajalo in se razvijalo skozi desetletja, ni zasnovano za odjeme, kot se dandanes pojavljajo s toplotnimi črpalkami in e-mobilnostjo na eni strani in priklop množice razpršenih proizvodnih naprav električne energije iz OVE.

Priključne moči posameznih odjemalcev so razmeroma visoke, a se le redko zgodi, da odjemalec dejansko potrebuje celotno priključno moč. Omrežja so zato zgrajena z upoštevanjem t.i. faktorja istočasnosti, mnogo šibkeje, kot je vsota vseh priključnih moči. Sončne elektrarne in toplotne črpalke, pa tudi elektro polnilnice, prinašajo dejansko veliko višji faktor istočasnosti: ko poleti posije sonce, bodo vse sončne elektrarne v isti ulici proizvajale na maksimalni moči, istočasno. Tudi toplotne črpalke izrazito dvigujejo tako porabo elektrike kot tudi faktor istočasnosti, a za razliko od sončne elektrarne se to dogaja pozimi. Če bi bila proizvodnja razpršenih virov sočasna s porabo, bi bil vpliv na omrežje nevtralen. Ker pa proizvodnja razpršenih virov ne sovpada s porabo, se pojavi negativen vpliv na sedanje omrežje, saj ni bilo zgrajeno za tako visok faktor istočasnosti, da bi še zagotavljalo zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo.

Že danes pa je v sedanje omrežje mogoče priključevati večje sončne elektrarne, zlasti v bližini industrijskih con, kjer se običajno nahajajo tudi večji odjemalci električne energije. Te se priključujejo na srednje napetostno ali celo na visoko napetostno omrežje, kar pa v primeru sončnih elektrarn na strehah družinskih hiš ni mogoče, saj se priklapljajo na nizko napetostno omrežje. Gradnja večje sončne elektrarne npr. skupne nazivne moči 1 MW, ki se priklopi na srednje napetostno omrežje, je cenejša, kot če se ista količina skupne nazivne moči manjših sončnih elektrarn na družinskih hišah, razpršeno priključuje na distribucijsko nizko napetostno omrežje, in sicer tako z vidika stroškov postavitve same sončne elektrarne kot tudi z vidika stroškov priključevanja. Takšne projekte lahko izvedejo posamezni večji investitorji, mogoče pa je tudi vlaganje večjega števila malih vlagateljev v različnih poslovnih modelih, lahko kot OVE skupnost ali energetska skupnost.

Doslej je bilo v elektrodistribucijsko omrežje vsako leto izvedenih za okrog 120 milijonov evrov investicij. Investicije so v letu 2022 zastale zaradi interventne zakonodaje, sprejete februarja 2022, ki je začasno ukinila omrežnino, glavni vir financiranja investicij. Takšen poseg je bil izjemno škodljiv in v nasprotju z veljavnimi strateškimi dokumenti in sistemsko zakonodajo (Zakon o oskrbi z električno energijo). Po veljavnem Nacionalno energetskem in podnebnem načrtu je treba namreč vlaganja v distribucijsko omrežje dvigniti za 350%, torej na 420 milijonov evrov investicij na leto. Izpad omrežnine v letu 2022 bo tako težko v kratkem času nadoknaditi, se pa pripravljajo ukrepi, ki bodo ta izpad ublažili.

Aktivnosti Ministrstva za infrastrukturo

Ministrstvo za infrastrukturo si je že in si bo še naprej z ukrepi prizadevalo učinkovito odpravljati administrativne, postopkovne in tehnične ovire za nadaljnji razvoj in integracijo obnovljivih virov energije (OVE), ki imajo praktično neomejen potencial tako pri proizvodnji električne energije kot tudi v sektorju ogrevanja, s katerim lahko zagotavljamo večjo energetsko samozadostnost in hkrati dosegamo razogljičenje. Ministrstvo in SODO d.o.o. sta v ta namen že spremenila nekatere omejevalne določbe predpisov, še naprej pa bosta spremljala tudi delo elektrodistribucijskih družb, posebej na področju priključevanja obnovljivih virov in pri nadgradnji elektrodistribucijskega sistema.

Na Ministrstvu za infrastrukturo se izvaja projekt »Omogočanje uvajanja obnovljivih virov v elektroenergetskem sektorju v Sloveniji«, ki bo identificiral potenciale in ovire umeščanja OVE projektov v prostor ter identificiral potencialne lokacije z vidika omrežja in varovanih območij za priključitev večjih proizvodnih naprav. Prav tako se pripravlja zakon, ki bo uredil pospeševanje izdajanja dovoljenj za objekte z namenom pridobivanja električne energije iz OVE, med katere spadajo tudi sončne elektrarne. Začetek javne obravnave predloga zakona je predviden v septembru 2022.

Poleg omenjenega projekta in zakona je vlada ministru, pristojnemu za energijo naložila, da skupaj s sistemskim in distribucijskim operaterjem pripravi načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje električne energije iz sončne energije s ciljem za 1000 MW do leta 2025, na primernih lokacijah. Na ministrstvu se intenzivno pripravlja končni načrt za dosego cilja proizvodnje električne energije iz sončne energije, ki bo vseboval tudi ustrezne predloge operaterjev in bo takoj po sprejetju tudi javno objavljen.

SODO pripravlja tudi aplikacijo, kjer bodo razvidne lokacije, na katerih  je mogoče priključiti (večje) OVE proizvodne enote in bo predvidoma na voljo še letos.

Na podlagi ZSROVE je predviden tudi sprejem dolgoročnega časovnega načrta doseganja ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za naslednjih pet let. V tem načrtu se za dosego omenjenih ciljev konkretno predvidevajo finančna sredstva in navajajo tehnologije, med drugim pa bo vključeval tudi ukrepe glede vzpodbujanja samooskrbe.