Prvi dan srečanja so se ministri seznanili s kmetijskimi praksami na terenu, drugi dan pa je potekalo zasedanje, namenjeno aktualni temi – vlogi evropskega kmetijstva pri zagotavljanju varnosti preskrbe s hrano v EU in globalno.

Prvi dan srečanja je bil tradicionalno namenjen terenskemu ogledu - ministri so obiskali energetsko samooskrbno družinsko kmetijo v bližini Prage. Sledil je še obisk uspešne sadjarske kmetije ter vinogradniškega območja in kleti v dvorcu Melnik.

Drugi dan zasedanja so ministri razpravljali o aktualni temi - zagotavljanju varnosti preskrbe s hrano oziroma vlogi evropskega kmetijstva in hrane v globalni trajnostni rasti proizvodnje hrane. Poudarek je bil na aktualnih vprašanjih varnosti preskrbe s hrano ter prihodnjih trendih in rešitvah za zmanjšanje števila lačnih ljudi na svetu tako v luči pandemije covida-19 kot tudi ruske agresije na Ukrajino. V razpravi je ministrica Irena Šinko izpostavila: »Skupna kmetijska politika je z Zelenim dogovorom postala močno vpeta v globalne tokove, trende in izzive na področju preskrbe prebivalstva s hrano, skrbi za okolje in podnebje, trajnostnega razvoja podeželskih območij. Deintenzifikacija kmetijstva je rdeča nit, ki se vleče skozi vse zastavljene cilje zelenega dogovora in postavlja kmetijski sektor v EU med tozadevno najnaprednejšega v globalnem, svetovnem smislu. Res je, da je EU kot celota prehransko samozadostna, vendar se vse bolj kažejo razlike med državami članicami, regijami, posameznimi sektorji in pridelovalci, hitre spremembe pa vplivajo na opuščanje kmetijstva in razkrivajo socialne stiske sektorja. Ključno je torej izboljšati pripravljenost, hitro prepoznati znake prihajajoče krize in uskladiti odziv na vseh ravneh znotraj EU in globalno.«

Širjenje vrednot, kot so človekove pravice, skrb za okolje ter podnebje, socialne pravice in pravice delavcev, trajnostni razvoj in enakost spolov, je po besedah ministrice Šinko za EU postalo vodilo tudi k bolj trajnostni in odgovornejši trgovinski politiki. Čeprav si je mednarodna skupnost zadala cilj izkoreniniti lakoto v svetu, milijoni ljudi še danes trpijo zaradi lakote in podhranjenosti, njihovo število pa še narašča.

EU bo v prihodnje še bolj zavezana k spodbujanju trajnostnega pristopa v trgovini in k spodbujanju trajnostnih kmetijskih praks. »Reševanja vprašanja dostopnosti do cenovno ugodne hrane visoke kakovosti se mora EU lotiti celovito, saj gre za izredno kompleksno vprašanje, pri čemer se je potrebno zavedati vloge kmeta kot primarnega pridelovalca osnovnih surovin za proizvodnjo hrane,« je v razpravi še izpostavila ministrica Irena Šinko. »Pri tem bodo ključno vlogo imele inovacije, raziskave in razvoj, s katerimi bomo lahko dosegli večjo odpornost in stalnost kmetijske pridelave. Pred uvedbo novih tehnologij pa je treba celovito nasloviti tako koristi kot tudi morebitna tveganja,« je dodala ministrica.

Zaradi spremenjenih aktualnih geopolitičnih okoliščin EU, poleg aktivnosti na globalni ravni, izpostavlja nujnost sodelovanja na bilateralnem in regionalnem nivoju.