Skoči do osrednje vsebine

Zaključek dvoletnega projekta za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave in varnosti pacientov v Sloveniji

Letošnji svetovni dan varnosti pacientov, ki ga od leta 2019 obeležujemo 17. septembra, je posvečen ozaveščanju o pomenu varnega zdravljenja z zdravili. Varnostni odkloni se lahko pojavijo v različnih fazah postopka uporabe zdravila in na vseh področjih zdravljenja. Cilj Svetovne zdravstvene organizacije je doseči široko sodelovanje in zavezanost držav članic in strokovnih teles po vsem svetu za zmanjšanje škode, povezane z zdravili, čemur se pridružujemo tudi v Sloveniji.

Spremljanje porabe zdravil, kot eno bolj pomembnih področij javnega zdravja, prispeva k odgovornejšemu predpisovanju in uporabi zdravil ter spremljanju sistema zdravstvenega varstva. V letu 2021 je bilo v Sloveniji predpisanih 18,2 milijonov receptov za ambulantno predpisana zdravila v vrednosti 603,8 milijonov EUR, od tega 97,4 % zelenih receptov ter 2,6 % belih receptov. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju prejel 8,65 receptov s predpisanimi zdravili v skupni vrednosti 285,9 evrov (vrednost enega recepta je 33,06 evrov).

Na poti zdravila do končnega uporabnika pacienta je mnogo pasti. Prav je, da se vsa možna varnostna tveganja naslovijo in obvladujejo. Za izboljšanje varnosti v povezavi z zdravili je bila v Sloveniji že uvedena brezšivna skrb. Brezšivna skrb pomeni kontinuirano zagotavljanje varne in kakovostne oskrbe pacienta s strani vseh udeleženih zdravstvenih delavcev med ravnmi in znotraj ravni zdravstvenega varstva. V slovenski zdravstveni sistem smo brezšivno skrb pri zdravljenju z zdravili sistemsko uvedli z Zakonom o lekarniški dejavnosti v letu 2016. Objavljen je bil že tudi Pravilnik o izvajanju storitev lekarniške dejavnosti v bolnišnični lekarni, ki opredeljuje tudi vsebinske vidike brezšivne skrbi v bolnišnici, ki bodo stopili v veljavo leta 2023. K učinkovitosti izvajanja brezšivne skrbi najbolj prispeva usmerjenost na paciente z največjim tveganjem za varnostne odklone pri zdravljenju z zdravili, sodelovanje zdravstvenih delavcev in razvoj ustrezne informacijske tehnologije. Poudariti je treba tudi pomen sistema farmakovigilance in sporočanja stranskih učinkov zdravil na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke.

V Sloveniji se z oktobrom 2022 zaključuje dvoletni projekt za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave in varnosti pacientov v Sloveniji, ki poteka pod okriljem Službe za strukturni razvoj Evropske komisije. Projekt je vključeval usmerjeno delo v okviru treh temeljnih sklopov: izboljševanje varnosti pacientov, razvoj modela nekrivdne odškodnine za Slovenijo in za zagotavljanje kakovosti v zdravstvu. Na današnjem dogodku ob svetovnem dnevu varnosti pacientov, ki ga je organiziralo Ministrstvo za zdravje, so bili predstavljeni ključni rezultati projekta. V uvodnem govoru domačim in tujim udeležencem je državni sekretar mag. Tadej Ostrc povedal: »Glede na tragičen dogodek zamenjave identitete pacienta, se je Ministrstvo za zdravje zavezalo, da bomo storili vse, da se tak dogodek ne bo nikoli več ponovil. Spremljanje in beleženje odklonov, jasni in transparentni protokoli ter popravljalni ukrepi so nekaj, kar bi že moralo biti sestavni del vsakega zdravstvenega sistema. Torej, hvala vam, da ste danes tukaj, čakajo nas reforma zdravstva in sistemski ukrepi za zagotavljanje dostopnosti, varnosti in kakovosti v slovenskem zdravstvu.«

Za obvladovanje tveganj v povezavi z zdravili je nujno stalno ozaveščanje pacientov, da morajo poznati svoja zdravila, da naj preverjajo in postavljajo vprašanja v povezavi z zdravili – za njihovo primerno, kakovostno in varno zdravljenje.