Igralski virtuoz, javnosti poznan tudi pod nadimkom Rac, je bil dolgoletni član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana in eden izmed stebrov slovenske dramske umetnosti. Publika ga je občudovala, ko je nastopal na odrskih deskah in na televizijskih ekranih. Bil je prejemnik številnih uglednih nagrad in strokovnih priznanj doma in v tujini, med njimi je tudi najvišje slovensko igralsko priznanje, Borštnikov prstan, ki ga je Radko Polič prejel leta 2002. Leta 2007 je za svoje izjemne igralske dosežke prejel tudi Prešernovo nagrado, že leta 1972 pa tudi nagrado Prešernovega sklada. Prejel je tudi dve Sterijevi nagradi na priznanem festivalu v Novem Sadu in mnoga priznanja za svoje filmske vloge.

Njegova življenjska in ustvarjalna pot se je vila med rodnim Črnomljem, Ljubljano, Beogradom in Berlinom. Med kolegi in tudi širše je bil znan po svoji strasti do gledališke umetnosti in neposredni komunikaciji. Odkrito je govoril o zahtevnosti in ljubezni do svojega izbranega poklica in se publiki razkril tudi v nagrajeni monodrami Rac - Jaz Polič. Še bolj iskreno pa je o sebi ter svojem doživljanju dramske umetnosti in obrti slovenski publiki spregovoril v biografiji z naslovom Rac (Petra Pogorevc), ki je nastala po številnih intervjujih z umetnikom in je izšla leta 2020.

Radko Polič - Rac je pustil značilen pečat v slovenskem gledališču s svojimi številnimi vrhunskimi upodobitvami, od Baltasarja v Hiengovem Osvajalcu do Jermana v Cankarjevih Hlapcih, od Sofoklejevega Ojdipa do Georgea v Albeejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf. Slovensko gledališče in kultura sta izgubili velikega umetnika in osebnost, ki ju ne bomo nikoli pozabili.