Imenovanje vršilke dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo

Vlada je izdala odločbo, s katero se Maša Žagar imenuje za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer od 1. 10. 2022 do imenovanja novega generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 31. 3. 2023.

Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) določa, da generalne sekretarje in generalne direktorje v ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje vladnih služb imenuje vlada na predlog ministra oziroma funkcionarja, ki mu je direktor vladne službe odgovoren. V tretjem odstavku 82. člena ZJU je določeno, da se položaj uradnika pridobi za dobo petih let.

ZJU v devetem odstavku 83. člena določa, da lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja uradnika na položaj iz drugega ostavka 82. člena istega zakona, brez javnega natečaja, največ za 6 mesecev, naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga, da vlada imenuje Mašo Žagar za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo.

Maša Žagar je univerzitetna diplomirana inženirka zootehnike. Od leta 2001 je zaposlena v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, trenutno kot sekretarka v Direktoratu za kmetijstvo. Odlično pozna delovanje celotnega ministrstva, še posebej Direktorata za kmetijstvo in ima tudi delovne izkušnje v okviru institucij EU. Izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilke dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo.

Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021 v Sloveniji

Vlada je sprejela Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021 in ga pošlje Državnemu zboru RS. Poročilo prikazuje in analizira rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva in z njimi povezanih dejavnosti v letu 2021, ki so podlaga pri pripravi usmeritev in razvojnega načrtovanja.

V poročilu so zbrani najpomembnejši proizvodni in ekonomski rezultati o slovenskem kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu in ribištvu, pripravljeni na podlagi podatkov Statističnega urada RS (SURS), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter drugih uradnih virov, ki so na voljo do 31. maja tekočega leta (izjemoma tudi pozneje) za preteklo leto. Poročilo se osredotoča na podrobno vsebinsko interpretacijo podatkov obravnavanega leta, s poudarkom na primerjavi s predhodnim letom. Za večino kazalnikov so podatki v statističnih prilogah predstavljeni za obdobje zadnjih trinajstih let. V poročilu prikazani podatki so zaokroženi, zato je možno odstopanje od podatkov SURS in drugih podatkov.

Podatki o rabi zemljišč in številu živine iz Popisa kmetijstva 2020 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev (KMG). Povprečno kmetijsko gospodarstvo je v letu 2020 obdelovalo 7,0 hektarja kmetijskih zemljišč, kar je za četrtino več kot leta 2000 (5,6 ha/KMG). Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev se še vedno izboljšuje, saj se je število gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), glede na leto 2000 več kot podvojilo.

Leto 2021 je bilo za kmetijsko pridelavo izrazito neugodno, saj se je obseg kmetijske proizvodnje po začasnih statističnih podatkih zmanjšal za 12 %. Pri tem je bil obseg rastlinske pridelave manjši za 20 %, obseg živinoreje se je ohranil na ravni predhodnega leta. Najbolj sta leto 2021 zaznamovali dve hudi spomladanski pozebi, ki sta močno prizadeli sadno drevje in vinograde po vsej državi, pa tudi suša in druge vremenske ujme.

Domača poraba na prebivalca se je v letu 2021 med rastlinskimi pridelki povečala le pri sladkorju, med živalskimi proizvodi pa pri mesu in jajcih.

Stopnje samooskrbe so bile leta 2021 višje kot v letu prej pri mesu, mleku in jajcih, znižale pa so se pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu. Domača proizvodnja presega domačo porabo pri mleku (136 %), mesu govedi (110 %) in perutninskem mesu (112 %), pri čemer so se stopnje samooskrbe v primerjavi z letom prej zvišale pri vseh treh proizvodih. Že drugo leto zapored je bila samooskrba pri koruzi 111 %. Stopnja samooskrbe na agregatu žito se je znižala na 85 %, a še vedno bila druga najvišja do zdaj.

V letu 2021 so se cene kmetijskih proizvodov na agregatni ravni občutno povišale. Glede na leto 2020 so bile cene v povprečju za 9,1 % (realno za 7,0 %) višje. Zvišale so se tako cene rastlinskih pridelkov kot tudi cene živalskih proizvodov. Ker je bilo povišanje cen kmetijskih proizvodov nekoliko manjše od povišanja cen stroškov, se je prihodkovno-stroškovno razmerje nekoliko poslabšalo, kar je opaziti že drugo leto zapored.

Ekonomski rezultati kmetijstva so se v letu 2021 na skupni ravni občutno poslabšali (SURS, druga ocena) v primerjavi z razmeroma normalnim predhodnim letom. Neto dodana vrednost slovenskega kmetijstva se je v primerjavi z letom 2020 realno zmanjšala za 37 %, faktorski dohodek pa za okoli petino. Ob realno manjši vrednosti kmetijske proizvodnje (okoli 1,3 milijarde evrov) in hkrati višji vmesni potrošnji je faktorski dohodek znašal 464 milijonov evrov oziroma okoli 6100 evrov na polnovredno delovno moč.

Proračunska izplačila, namenjena kmetijstvu, so v letu 2021 znašala 402,0 milijona evrov, kar je skoraj 3 % več v primerjavi z letom 2020 in največ po letu 2009. Glavni razlog za povečanje izplačil v letu 2021 je povečan obseg nacionalnih sredstev za različne odškodnine in druga izredna izplačila. Ravno zaradi povečanega obsega izplačil iz nacionalnega proračuna se je opazno zmanjšal delež sofinanciranja kmetijstva s strani EU, na 65 % v letu 2021 (zadnje petletno povprečje: 71 %).

V letu 2021 epidemija covida-19 ni imela negativnega vpliva na blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, saj se je le-ta po začasnih podatkih povečala. Izvoz se je povečal za 19 %, uvoz pa za 12 %. Pokritost uvoza z izvozom je ob tem zrasla na 65 % (leta 2020: 61,5 %), zunanjetrgovinski primanjkljaj pa se je povečal in je znašal 995 milijonov evrov (leta 2020: 977 milijonov evrov). Slovenija tudi v letu 2021 ostaja neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov.

Poslovanja slovenske živilskopredelovalne industrije v letu 2021 se je nekoliko izboljšalo, trendi v nekaterih ključnih kazalnikih pa so bili nekoliko manj ugodni. Izstopa počasnejše okrevanje industrijske aktivnosti živilskopredelovalne industrije v primerjavi s povprečjem vseh predelovalnih dejavnosti skupaj. Kljub temu se nadaljuje relativno stabilno in uspešno poslovanje, kar se ugotavlja vsaj od leta 2015, ko so se pokazali prvi znaki stabilizacije poslovanja panoge.

V Sloveniji se izvajajo ukrepi v okviru skupne kmetijske politike, kjer so ukrepi deloma ali v celoti financirani s sredstvi iz skupnega proračuna EU ter nacionalni ukrepi, ki se financirajo le iz nacionalnega proračuna. V letu 2021 se je v okviru ukrepov skupne kmetijske politike nadaljevalo izvajanje shem neposrednih plačil. Nadaljevalo se je izvajanje ukrepov, opredeljenih v Programu razvoja podeželja (PRP) 2014–2020. Zaradi zamude, ki je nastala pri sprejemanju reforme Skupne kmetijske politike (SKP) se aktualno programsko obdobje podaljšuje do konca leta 2022. V celotnem programskem obdobju se izvaja 15 ukrepov, za katere je na voljo 1.5 milijarde evrov. Do konca leta 2021 je bilo odobrenih 1,17 milijarde evrov oziroma 78 % razpoložljivih sredstev programa, pri čemer je bilo 936 milijonov evrov (62 %) tudi že izplačanih. Poleg rednih ukrepov so se v letu 2021 izvajali tudi nekateri začasni izredni ukrepi pomoči posameznim sektorjem, ki so bodisi utrpeli ekonomsko škodo zaradi posledic drugega vala epidemije covida-19 bodisi pa zaradi motenj na trgu ali neugodnih vremenskih razmer. V letu 2021 je bila vzpostavljena tudi izredna finančna pomoč čebelarstvu (slaba pridelava medu zaradi pozebe) in prašičereji (zaradi poslabšanja ekonomskih razmer v sektorju).

Površina gozdov po podatkih MKGP za leto 2021 znaša 1.196.728 hektarjev oziroma 59,0 % površine Slovenije. Posekanih je bilo 4,1 milijona m3 lesa. V primerjavi z letom 2020 se je posek zmanjšal za 152.023 m3 (–3 %) in je obsegal le 57 % možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih. V letu 2021 so bila v gozdovih vseh lastništev skupno opravljena negovalna dela na površini 5.696 hektarjev, kar je več kot v predhodnem letu (leta 2020: 5.590 ha). V letu 2021 je bilo zgrajenih 16,2 km gozdnih cest, kar je 1,6 km več kot v letu 2020. Manjši obseg sanitarnega poseka zaradi naravnih motenj v gozdovih je v letu 2021 vplival na zmanjšanje obsega proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov (–5 %). V letu 2021 je bilo v gozdarstvu in lovstvu za redno financiranje in sofinanciranje nalog, ki jih določa Zakon o gozdovih, porabljenih 29,3 milijona evrov, kar je za 7 % več v primerjavi z letom 2020. Skupaj z nalogami, ki jih določa Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS, je bilo porabljenih 46,7 milijona evrov, kar pomeni skoraj dvajsetino več kot v predhodnem letu.

Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju ter staranju žganih pijač

Vlada je izdala Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju ter staranju žganih pijač in jo objavi v Uradnem listu RS. Uredba določa pristojne organe, nadzor in vsebino obvestila o staranju žgane pijače, prekrške in sankcije za izvajanje te uredbe.

V trenutno veljavni Uredbi o izvajanju Uredbe (EU) o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač (Uradni list RS, št. 31/21) namreč ni urejenega nadzora nad staranjem žganih pijač, zato je potrebno uredbo dopolniti oziroma spremeniti z določitvijo pristojnega organa za nadzor nad staranjem žganih pijač, načinom obveščanja pristojnih organov glede staranja žganih pijač, prekrški v zvezi z neizvajanjem oziroma kršenjem teh določb ter določiti prehodno obdobje.

Pristojni organ za izvajanje te uredbe je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Uradni nadzor nad izvajanjem uredbe izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, uradni nadzor nad žganimi pijačami z zaščiteno geografsko označbo, ki vstopajo v carinsko območje Evropske unije, pa izvaja Finančna uprava Republike Slovenije.