Ob 100 dneh vlade izpostavljamo naslednja vsebinska področja

Prizadevamo si za učinkovit in konstruktiven dialog s sindikati javnega sektorja

Vlada je vzpostavila dialog z sindikati javnega sektorja in začela pogajanja o višini uskladitve plač v javnem sektorju ter usklajevanje o sistemskih spremembah uslužbenske in plačne zakonodaje.

Glede dela na domu so bile pripravljene in na vladi sprejete Usmeritve za hibridni način dela v državni upravi, ki izhajajo tako iz pozitivnih kot tudi negativnih izkušenj dela na domu v času epidemije covid-19. Poleg lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zaposlenih hibridni način dela prispeva tudi k zmanjšanju stroškov prevoza na delo, obremenjenosti prometne infrastrukture in ogljičnega odtisa, kar je korak k zelenemu prehodu ter nadaljnji digitalizaciji dela državne uprave.

Krepimo sodelovanje z nevladnimi organizacijami in si prizadevamo za regionalno uravnotežen ter kakovosten razvoj nevladnega sektorja in prostovoljstva v vseh segmentih družbe

Zavedamo se izjemnega pomena nevladnih organizacij, ki so že večkrat dokazale, kako hitro se lahko odzovejo na spremembe in potrebe okolja. Prostovoljci in nevladne organizacije so steber pozitivnih vrednot v družbi in imajo v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo, učinkovito pomagajo pri družbenem razvoju, krepitvi kakovosti življenja in socialne varnosti, prispevajo k povezovanju in medgeneracijskem sodelovanju.

Vnovič smo vzpostavili dialog z nevladnimi organizacijami. Predsednik vlade dr. Robert Golob in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik sta se junija in julija srečala s predstavniki nevladnih organizacij in s tem potrdila zavezo iz koalicijske pogodbe, da bo vlada okrepila dialog in sodelovanje z nevladnimi organizacijami. V skladu z dogovori bodo ministrstva imenovala kontaktne osebe za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, seznam pa bo javno dostopen na spletni strani.

Vzpostavljamo učinkovit in kakovosten javni servis, ki temelji tudi na sodelovanju med upravnimi enotami in z lokalno skupnostjo

Ministrica je ustanovila Koordinacijsko skupino načelnic in načelnikov za reorganizacijo in modernizacijo upravnega poslovanja upravnih enot. Reorganizacija bo upravnim enotam (UE) omogočila, da se bodo lažje in bolje organizirale, tako znotraj posamezne UE kot tudi v sodelovanju z drugimi UE. S tem bodo UE državljanom omogočile hitrejše in kakovostnejše storitve. Naloga delovne skupine je pripraviti smernice in gradiva za reorganizacijo upravnih enot in modernizacijo upravnega poslovanja.

Prizadevamo si za skladen regionalni razvoj s krepitvijo že vzpostavljenih institucij upravljanja na regionalni ravni

Ustanovljena je bila delovna skupina za lokalno samoupravo, ki bo obravnavala vprašanja s področja lokalne samouprave in regionalne politike pri oblikovanju politik Ministrstva za javno upravo, Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in drugih državnih organov na področju lokalne samouprave. Delovno skupino vodita ministrica za javno upravo in minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Razvijamo, nadgrajujemo in poenostavljamo elektronske postopke javne uprave ter spodbujamo e-poslovanje z državo

V sodelovanju z drugimi državnimi organi in deležniki nenehno posodabljamo in nadgrajujemo elektronske storitve, ki so za državljane in poslovne subjekte na voljo na portalih eUprava in SPOT (Slovenska poslovna točka). (Na primer na portalu eUprava: osebni vpogled v evidence o izobraževanju, vpogled v podatke o vozniškem dovoljenju, evidenca kazenskih točk v cestnem prometu, vloga za Zoisove štipendije in štipendije za deficitarne poklice, vloga za izdajo subvencionirane vozovnice za dijake in študente in podobno... ter na portalu SPOT: pridobitev potrdila o številu zaposlenih, pridobitev poimenskega seznama zavarovanih oseb, uveljavljanje refundacije za nadomestilo plače, oddaja vlog iz različnih področij, prijava poškodbe in nezgode pri delu, ki bo predvidoma uvedena v septembru 2022 in podobno).

V tem času smo pripravili pravne in tehnične podlage za začetek uporabe funkcionalnosti elektronske osebne izkaznice za prijavo v spletne portale in za e-podpisovanje dokumentov. V skladu z Zakonom o debirokratizacije se je začelo izvajanje e-vročanja (vročanje na navadne e-poštne predale in vročanje s seznanitvijo prek SMS).

S spremembami na področju javnega naročanja (JN) do bolj učinkovitega, hitrejšega, transparentnega, digitaliziranega sistema JN ter kompetentnih javnih uslužbencev, ki izvajajo postopke javnih naročil

Da bi na področju javnega naročanja dosegli višjo stopnjo konkurenčnosti, zlasti pa zmanjšali število postopkov s pogajanji brez objave in število izvedenih postopkov, v katerih je bila prejeta le ena ponudba, smo na Ministrstvu za javno upravo pripravili celovito analizo slovenskega sistema javnega naročanja. Na podlagi analize je bil pripravljen predlog reform. Za izvedbo reform, ki potrebujejo zakonodajno podlago, je v javni razpravi že predlog novele Zakona o javnem naročanju (ZJN-3D).

Pripravljen je bil Priročnik za presojanje in razvoj kompetenc na področju javnega naročanja. Priročnik predstavlja kompetenčni model za uslužbence, ki izvajajo postopke javnih naročil. Na podlagi kompetenčnega modela pa je bil razvit tudi program Akademije javnega naročanja, ki bo delo začela v okviru Upravne akademije Ministrstva za javno upravo januarja 2023.

Državljanom približujemo storitve javne uprave in izboljšujemo prostorske pogoje za zaposlene in stranke

Uspešno nadaljujemo posodabljanje prostorov za organe državne uprave. Tako smo za potrebe selitve Upravne enote Maribor vnovič zagnali obnovo objekta Probanke na Trgu Leona Štuklja 12 v Mariboru, v Ljubljani pa projekt Parmova, kjer se je izkazala podpora projektu in ideji o trajnostni gradnji. Dokončno so bili prevzeti prostori v 1., 3., in 4. nadstropju ELES-a (Hajdrihova 2a, Ljubljana), v katerih je Direkcija za infrastrukturo dobila ustreznejše prostore za svoje delo, na Ptuju se bodo inšpekcije iz trenutno najetih prostorov selile v lastniške prostore na Trstenjakovi 2, poteka geodetsko urejanje območij mejnega prehoda Zavrč, Središče ob Dravi in Drenovec, v teku pa je tudi nakup poslovnih prostorov v Dravogradu in na Davčni 1 v Ljubljani – tako bomo proračun razbremenili najemnin in dolgoročno zagotovili lastne poslovne prostore.

Prizadevamo si za razvoj uslužbenskega sistema v javni upravi s poudarkom na strokovnosti in profesionalnosti javnih uslužbencev

Vlada RS se je seznanila z analizo podatkov o novih zaposlitvah in premestitvah v obdobju od 1. 1. 2020 do 1. 6. 2022, zbranih na podlagi sklepa Vlade RS, sprejetega 1. 6. 2022. Namen analize je bil na osnovi zbranih podatkov preveriti, ali je pri novih zaposlitvah, premestitvah in drugih kadrovskih potezah prihajalo do neustreznih oziroma neprimernih praks kadrovanja (npr. se ni upoštevalo načela enakopravne dostopnosti delovnih mest za vse kandidate in strokovne neodvisnosti državne uprave).

V analiziranem  obdobju se je skupno število zaposlenih v organih državne uprave povečalo za 512 (iz 31.334 na 31.846), kar predstavlja 1,63 odstotno povečanje. Skupno število kabinetnih zaposlitev je bilo 243. Od tega je 79 javnih uslužbencev, ki so bili kabinetno zaposleni, nadaljevalo z delom v organih državne uprave (za določen ali nedoločen čas), tudi po prenehanju mandata funkcionarja, na katerega zaupanje so bili vezani (kar znaša 32,5 odstotkov vseh kabinetnih zaposlitev). Pri tem izstopata zadnja dva meseca pred nastopom nove vlade, ko število prehodov znaša trikratnik mesečnega povprečja (315 odstotkov) v celotnem obdobju analize. V analiziranem obdobju je bilo opravljenih skupaj 23.388 premestitev znotraj organov državne uprave, od tega med posameznimi organi 1507 premestitev. Premestitve na drugo delovno mesto znotraj posameznega državnega organa bi lahko bile povezane z uvrstitvijo v višje plačne razrede in ne zaradi potreb delovnega procesa. 49,8 odstotkom kabinetnih zaposlitev je bilo ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi tudi določen višji plačni razred, kot bi jim sicer pripadal glede na zahtevnost delovnega mesta.

Ugotovitve analize predstavljajo osnovo za pripravo in nadgradnjo sistemskih sprememb uslužbenskega sistema, ki bodo okrepile neodvisnost, profesionalnost ter strokovnost javnih uslužbencev, omogočile večjo fleksibilnost pri upravljanju s kadri v javni upravi in v prihodnje preprečile morebitna neustrezna ravnanja.