Skoči do osrednje vsebine

100 dni Vlade: krepimo vladavino prava

Ministrstvo za pravosodje je v prvih 100 dneh Vlade, ki jo vodi dr. Robert Golob, izhajalo iz potrebe po okrepitvi vladavine prava. Pri tem sledimo spoštovanju načela zakonitosti, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter samostojnosti pravosodnih in drugih organov v Republiki Sloveniji. Večino naštetih ukrepov za krepitev vladavine prava smo izvedli ali začeli že v prvih 30-ih dneh mandata.

Odprava blokade imenovanja državnih tožilcev

Vlada RS je na predlog Ministrstva za pravosodje 2.6.2022 imenovala 13 državnih tožilcev, katerih imenovanje je blokirala prejšnja Vlada. Imenovanje je v svojem poročilu o Vladavini prava za leto 2021 pozdravila tudi Evropska komisija.

Ponovna uvedba možnosti ustnega usmerjanja Policije v predkazenskem postopku

Vlada je s spremembo Uredbe o sodelovanju policije, državnega tožilstva in drugih pristojnih državnih organov sanirala poseg prejšnje Vlade v razmerje med državnim tožilstvom in policijo. S ponovno uvedbo možnosti tudi ustnega usmerjanja policije v predkazenskem postopku je omogočila večjo odzivnost in učinkovitost v kazenskem pregonu.

Ministrstvo za pravosodje je podprlo tudi predlog zakona Inštituta 8. marec (Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države) in odpravilo institut predhodne predložitve osnutka tožilskega akta pri vodji tožilstva, ki je bil sprejet leta 2020.

Analiza pravnih podlag prekrškovnih postopkov v času epidemije Covid-19

Medresorska delovna skupina, pod okriljem Ministrstva za pravosodje, je pripravila analizo pravnih podlag za prekrškovne postopke, ki so jih v času epidemije, na podlagi vladnih odlokov, vodili različni prekrškovni organi.

To vključuje oceno števila prekrškovnih postopkov, ki so se vodili na podlagi odlokov po določbah Zakona o nalezljivih boleznih, in glede katerih je tudi Ustavno sodišče podalo vrsto negativnih odločitev. Podana je tudi ocena števila prekrškovnih postopkov, v katerih je postopanje prekrškovnih organov prekomerno in nesorazmerno poseglo v posameznikove pravice.

V tem času je bilo zoper posameznike vodenih prek 60.000 postopkov in izrečenih za skoraj 6 milijonov evrov glob. Na podlagi te analize bo Ministrstvo za pravosodje pripravilo predlog normativnih rešitev, s katerimi bi lahko ustavnoskladno naslovili najbolj očitne kršitve pravic fizičnih in pravnih oseb.

Vložitev Zakona o varstvu osebnih podatkov v zakonodajni postopek

Vlada RS je sprejela predlog  Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki je namenjen izvrševanju določb evropske Uredbe  o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (splošna uredba - GDPR).

Čimprejšnji sprejem zakona v DZ RS bo, poleg ureditve tehnološkega in pravnega razvoja na tem področju, okrepil zaščito pravic posameznikov prek prekrškovnega kaznovanja za kršitve iz GDPR.

Predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev)

MP je pripravilo predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev). Predlog zakona bo na Vladi sprejet predvidoma sredi septembra.

Prijava kršitev predpisov in odprava nepravilnosti je v javnem interesu, prispeva pa tudi k boljši kakovosti in ustreznosti storitev v zasebnem in javnem sektorju, zaščiti finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske unije, nenazadnje pa tudi h krepitvi pravne države in vladavine prava.

Prijavitelji, ki bodo prijavili kršitve predpisov iz svojega delovnega okolja bodisi z uporabo notranjih prijavnih poti, zunanje prijave ali celo javnega razkritja, bodo deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov.

Okrepitev enakost in zakonitosti na področju kazenskega prava

Ministrstvo za pravosodje je podprlo predlog zakona, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec in ga je  podprlo več kot 5000 volivcev in volivk, in ki je razveljavil spremembe določb o kaznivih dejanjih prisiljenja in grožnje iz leta 2021. V zvezi s temi kaznivimi dejanji sta ponovno spoštovani načeli enakosti in zakonitosti v kazenskem materialnem pravu.

Vzpostavitev pogojev za začetek delovanja Hiše za otroke 

Vlada je potrdila Program dela, kadrovski in finančni načrt Javnega zavoda hiša za otroke za leto 2022, obenem pa smo zaposlili ustrezen kader, s čimer smo zagotovili pogoje za njeno delovanje. Hiša za otroke je v avgustu začela sprejemati prve otroke.

Izgradnja novega zavoda za prestajanje kazni zapora v Ljubljani, na lokaciji Dobrunje

Ministrstvo za pravosodje je podpisalo pogodbo za izvedbo del za izgradnjo novega moškega zapora v Dobrunjah. Gradnja naj bi se začela že v tem mesecu in se končala leta 2025, s čimer bomo zajezili težave zaradi prezasedenosti slovenskih moških zaporov.

Reševanje problematike sodnih postopkov pred Upravnim, Vrhovnim in Ustavnim sodiščem RS

Aktivno smo pristopili k reševanju problematike sodnih postopkov pred Upravnim, Vrhovnim in Ustavnim sodiščem RS, s ciljem njihove razbremenitve ter pospešitve odločanja  in varstva posameznikovih pravic.

Vzpostavitev Sveta za alternativno reševanje sporov

Ponovna vzpostavitev Sveta za alternativno reševanje sporov, v katerega je ministrica povabila širok krog strokovnjakov, ki delujejo področju alternativnega reševanja sporov, s ciljem priprave strategije za okrepitev sodišču pridružene mediacije.

Mednarodne zadeve

Ministrstvo aktivno sodeluje v nacionalnih in mednarodnih forumih, ki naslavljajo različne vidike spoprijemanja z rusko agresijo v Ukrajini. Pri tem Slovenija zagovarja skladnost vseh ukrepov z načelom vladavine prava in skupnimi evropskimi vrednotami.

Ministrstvo za pravosodje pripravlja gradivo za pobudo za podpis Drugega dodatnega Protokola h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti (Budimpeštanski konvenciji), vključno z opozorilom glede njenega učinka na pravni sistem, in pobudo za ratifikacijo sprememb 8. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča.