Skoči do osrednje vsebine

Minister za zdravje na neformalnem srečanju ministrov za zdravje EU v Pragi

Češko predsedstvo je 6. in 7. septembra 2022 v okviru predsedovanja Svetu EU v Pragi gostilo neformalno srečanje ministric in ministrov za zdravje, ki se je začelo z neformalno večerjo in končalo z ministrskim sestankom Odbora HERA (Evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere). Gostitelj neformalnega srečanja je bil češki minister za zdravje Vlastimil Válek, slovensko delegacijo pa je vodil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Neformalnega srečanja so se udeležili tudi ministri za zdravje Švice, Islandije in Norveške.
Zasedanje evropskih zdravstvenih ministrov v Pragi  (vir: European Council)

Zasedanje evropskih zdravstvenih ministrov v Pragi (vir: European Council)

Ministri so razpravljali o vplivu vojne v Ukrajini na javno zdravje. Podprli so nadaljevanje zdravljenja ukrajinskih bolnikov tudi po njihovi vrnitvi v Ukrajino, po koncu vojne. Z uporabo obstoječih mehanizmov EU bi lahko Ukrajini po končani vojni nudili pomoč pri ponovni vzpostavitvi in preoblikovanju zdravstvenega sistema. Na  tem delu neformalnega srečanja je bil preko AVK povezave prisoten tudi ukrajinski minister za zdravje. Minister Bešič Loredan je izpostavil, da Slovenija zagotavlja razseljenim osebam iz Ukrajine potrebne zdravstvene storitve ter da je tudi pripravljena sodelovati  pri izgradnji zdravstvenega sistema v Ukrajini preko EU mehanizmov. Ob tem je poudaril pomen evropske solidarnosti.

V okviru točke o cepljenju je češko predsedstvo napovedalo, da bo v skladu s svojimi prioritetami predsedovanja na področju zdravja pripravilo osnutek sklepov  Sveta o cepljenju. Sklepi Sveta se bodo osredotočili na odpravljanje nezaupanja v cepljenje ter opozorili na srednjeročno perspektivo in koriščenje orodij, razvitih med pandemijo covid-19, s katerimi bi prispevali k povečanju števila cepljenj. Države članice, vključno s Slovenijo, so načrte češkega predsedstva podprle. Minister Bešič Loredan je podprl italijanskega kolega glede enotnega sporočila s strani vseh držav članic pri podajanju informacij o koristih in učinkovitosti cepljenja, kar mora biti podprto s podatki. Prav tako morajo države članice imeti enotno strategijo glede spopadanja z neresničnimi informacijami, ki povzročajo nezaupanje do cepljenja.

Ministri so opravili tudi razpravo o boju proti raku in implementaciji Evropskega načrta za boj proti raku. Češko predsedstvo je napovedalo, da bo posebno pozornost namenilo reviziji Priporočila Sveta o presejalnih pregledih za odkrivanje raka, v kateri bodo upoštevani najnovejši znanstveni dokazi ter potencialno razširjena priporočila in zahteve za presejalne preglede na druge vrste raka. Minister Bešič Loredan se je pridružil državam članicam, ki so  podprle prizadevanja Komisije in češkega predsedstva Svetu EU v  boju proti raku in s tem zagotavljanje bolj pravične oskrbe raka z najvišjo možno kakovostjo. Minister je predstavil slovenske izkušnje v boju proti raku, ki je prioriteta na področju zdravja v Sloveniji ter poudaril, da naj ostane ta tematika še naprej ključna prednostna naloga na ravni EU.

Ob robu zasedanja se je minister Bešič Loredan sestal z norveško ministrico za zdravje, ki je predstavila interes Norveške za sodelovanje v evropski zdravstveni uniji. Obe državi se soočata s podobnimi izzivi,  na primer s starajočo se populacijo, dostopnostjo do zdravstvenih storitev, ki se je poslabšala zaradi pandemije COVID-19, problematiko cen zdravil ter potrebo po poenotenju informacijskih sistemov v zdravstvu in prizadevanjem, da postane zdravstveni sistem učinkovitejši.

Po končanem neformalnem srečanju je v organizaciji Komisije potekal sestanek Upravnega odbora HERA na ministrski ravni.

Evropska komisija si z razpravo med državami članicami Evropske unije prizadeva prilagoditi Strategijo EU za cepiva tako, da bo bolje odražala potrebe držav članic na podlagi epidemiološkega razvoja virusa, prav tako si želi izboljšati okvir za skupno javno naročanje. Slovenija je v razpravi  opozorila, da vse večje količine cepiv ostajajo neporabljene, zato mora biti skupni cilj prilagoditev bodočih pogodbenih razmerij novim potrebam.