Stanje na terenu in postopek čiščenja lesne biomase so mu predstavili vodja območje enote Zavoda za gozdove  Boštjan Košiček, vršilec dolžnosti direktorja ZGS mag. Janez Logar in direktor sektorja za gozdarstvo na SiDG Miha Zupančič.

Državni sekretar je pohvalil odlično sodelovanje obeh institucij pri obvladovanju požara ter se jima v imenu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahvalil za požrtvovalno delo. »Tudi tokrat se je pokazalo, kako pomembno je delovanje na lokalni ravni. Obe instituciji odlično poznata stanje na terenu in bosta tudi pri sanaciji odigrali ključno vlogo. Do požarov bo zaradi podnebnih sprememb zagotovo še prišlo in sedaj je najpomembneje, da se nanje tudi na podlagi pridobljenih izkušenj čim bolje pripravimo.«

Trenutno je najbolj nujen hiter odvoz posekanega in požganega drevja, saj lahko predstavlja žarišča ob morebitnem novem požaru. Do 20. avgusta je tako treba odstraniti približno 5000 kubičnih metrov lesne mase, ki leži na 1100 parcelah. Lastniki bodo lesno maso sami ostranili s približno 40 parcel, kar morajo storiti do 8. avgusta, za odvoz ostalega lesa pa bo poskrbela družba SiDG. Posekani les bo SiDG sortirala na lesni sortiment vrednejših hlodov in na manj vreden les, ki bo namenjen sekancem, ter ga nato  v skladu s tržnimi cenami prodala in izkupiček razdelila zasebnim lastnikom.

Zavod za gozdove je že pričel s pripravo načrta sanacije, ki mora biti dokončan do konca septembra. Državni sekretar je ob tem izpostavil, da je obnova gozda dolgotrajen proces, ki traja več let. »Na ministrstvu bomo postopek priprave sanacijskega načrta in tudi same obnove budno spremljali ter zagotovili potrebna finančna sredstva.« V tem okviru je že pripravljen nov podukrep Programa razvoja podeželja 2014–2020 »Podpora za preprečevanje škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov«, na katerega bo prerazporejenih več kot tri milijone evrov. Podpora bo med drugim namenjena za gradnjo in vzdrževanje protipožarnih presek, stez in zidov, izogibališč, in obračališč, prostorov za pristajanje helikopterjev ter ureditev vodnih virov oziroma mest za zajem vode. Podobni ukrepi se bodo nadaljevali tudi v okviru izvajanja strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.

Požar na Krasu je po ocenah zajel približno 3600 ha površin, od tega 2800 ha gozdov. Škodo tudi s pomočjo letalskih posnetkov Slovenske vojske ocenjuje Zavod za gozdove, ocena naj bi bila zaključena do 31. avgusta.