Investicijam je namenjena približno tretjina proračuna ministrstva, medtem ko je skoraj polovica sredstev namenjena obvladovanju epidemije COVID-19. Preostanek sredstev je namenjenih izobraževanju in usposabljanju zdravstvenih delavcev, urejanju sistema zdravstvenega varstva, dolgotrajni oskrbi in javnemu zdravju.

Investicije, ki so sofinancirane z evropskimi sredstvi, predstavljajo investicije za ureditev, preureditev in energetsko sanacijo COVID in negovalnih oddelkov bolnišnic.  

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je uvodoma povedal, da so podatki jasni in da je črpanje evropskih sredstev za investicije izredno nizko. »Naš namen ni iskati krivca za dano situacijo, ampak sile usmeriti v izvedljive in sorazmerno porazdeljene projekte«, je bil jasen in dodal, da »vsak milijon evrov, ki ni realiziran, predstavlja škodo za slovenskega bolnika«, kajti – kot je dejal – je denar na voljo in naloga ministrstva je spodbuditi, da do prepotrebnih prenov in posledično realizacije sredstev v okviru projektov pride čim prej. 

Realizacija EU sredstev glede na celotno vrednost projektov je namreč zgolj 5-odstotna, medtem ko je realizacija vseh investicij 14-odstotna.

Vršilec dolžnosti direktorja Urada Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder je poleg nizke realizacije sredstev, izpostavil še nesorazmerno razdelitev sredstev med posameznimi zdravstvenimi zavodi. "Zato pripravljamo pravilnik z jasnimi kriteriji in odločevalsko komisijo, ki bo ocenila vse prispele potrebe po investicijah s strani javnih zavodov«, je pojasnil in dodal, da »bo pomembna tudi priprava dobre zasnove investicijske in projektne dokumentacije, intenzivno sodelovanje z javnimi zdravstvenimi zavodi, kadrovska okrepitev Urada in zagotovitev ustrezne višine sredstev iz proračuna Republike Slovenije v prihodnjih letih za projekte v teku«. 

Projekt, ki je v kritični časovnici z vidika črpanja sredstev, je po njegovih besedah energetska sanacija stavbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer je predvidenih 50 milijonov evrov sredstev, trenutno pa so prejeli račune za manj kot odstotek vrednosti celotnega projekta.

Minister je dodal, da iščejo pot, da bi do leta 2025 v celoti prenovili stavbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki je po besedah ministra še vedno takšna, kot je bila, ko je bila postavljena pred 50 leti ali več. Kot je poudaril, je odgovornost ministrstva, da se milijoni realizirajo in objekt prenovi. Dodal je, da upa, da se gradnja čim prej začne.

Težave na Ministrstvu za zdravje na področju investicij v zdravstvo zaznavajo predvsem na slovenskem trgu gradbenih materialov in surovin zaradi podražitev, težavo pa predstavlja tudi pomanjkanje materialov in delovne sile, tudi na račun epidemije.

Dejstvo je, da mora biti večina omenjenih projektov zaključenih do konca naslednjega leta, saj bo v nasprotnem primeru treba denar vzeti iz integralnega dela proračuna. Zato je načrtovana prerazporeditev sredstev na tiste projekte, ki jih je dejansko mogoče zaključiti do konca naslednjega leta.