Posebno pozornost sta sogovornika namenila prizadevanjem za čimprejšnje končanje ruske agresije na Ukrajino. Poudarila sta, da je Ukrajina suverena država z mednarodno priznanimi mejami, ki je svobodna pri izbiri varnostne ureditve in sklepanju zavezniških povezovanj.

Ena izmed ključnih tem pogovorov je bilo vprašanje energetske krize, povezane z zmanjšanjem dobave ruskih energentov ter posledično nujnosti zagotavljanja energetske varnosti v luči aktualnih razmer. Slovenija se pri vprašanju energetske oskrbe zavzema za solidarnost, ki bo temeljila na prostovoljnih ukrepih. Predsednik vlade dr. Robert Golob se je posebej zavzel za spodbujanje investicij v zeleni prehod ter alternative za zagotavljanje energetske varnosti. Predlagal je sklenitev sporazuma med državama, podobnega kot je bil sklenjen z Italijo, morda tudi z Avstrijo.

Dr. Robert Golob je izrazil zadovoljstvo, da je bil dosežen pomemben napredek na področju skupnih energetskih in prometnih infrastrukturnih projektov. Boljša povezljivost in posodobitev energetske in prometne infrastrukture omogočata gospodarsko rast in energetsko varnost. Ob tem je izpostavil dokončno izgradnjo čezmejnega daljnovoda Cirkovce–Pince–Hévíz, prvega daljnovoda, ki povezuje Slovenijo in Madžarsko.

Pogovor je tekel tudi o nadaljevanju evropske širitvene politike, kjer je predsednik vlade dr. Golob poudaril, da je potrebno v okviru širitvenega procesa EU ohraniti Zahodni Balkan. Nadaljevanje evropske širitvene politik na države Zahodnega Balkana je po njegovih besedah najboljše zagotovilo za varnost, stabilnost in napredek regije. Predsednik je sogovornico seznanil tudi s pismom, ki ga je o kandidatskem statusu BiH v EU, posredoval predsedniku Evropskega sveta in predsednici Evropske komisije ter državam članicam EU.

Sogovornika sta se zavzemala tudi za nadaljnjo krepitev dvostranskega političnega in gospodarskega sodelovanja med državama. Predsednik vlade je ob koncu srečanja izrazil tudi zadovoljstvo nad dobrim bilateralnim sodelovanjem med Slovenijo in Madžarsko na področju manjšinskih vprašanj. Obe manjšini sta pomembna vez med našima državama in narodoma, zato je pozdravil okrepljeno podporo obeh vlad gospodarskemu in socialnemu razvoju obmejnih regij v korist naših narodnih manjšin.