Državni sekretar dr. Šoltes je povedal, da je prišel čas, da se zagotovi učinkovito (čezmejno) varstvo skupine oseb, ki zaradi omejitev osebnih zmožnosti težko samostojno premostijo ovire pri ustalitvi v drugi državi.

Države članice so podprle nadaljnja prizadevanja za vzpostavitev pravil, ki bi olajšala urejanja čezmejnih zadev, in pri tem zaščitila ranljive odrasle. Evropska komisija bo predvidoma marca prihodnje leto predstavila zakonodajni predlog. Vredno pa bo tudi vložiti napore, da bi Haaška konvencija o mednarodni zaščiti ranljivih odraslih, ki predvideva enotna pravila glede pristojnosti prava,  zavezovala vse države članice, saj bi to imelo pozitivni učinek tudi za zaščito ranljivih odraslih, ki prihajajo iz tretjih držav. Doslej jo je ratificiralo le 10 držav članic.

V nadaljevanju so na zasedanju spregovorili o možnostih elektronske komunikacije v okviru pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah s tretjimi državami. Digitalizacija pravosodja je ena izmed prioritet EU. Lani decembra je Komisija izdala digitalizacijski paket za zagotovitev pravne podlage za digitalizacijo pravosodnega sodelovanja v EU v kazenskih in civilnih zadevah. Tokrat pa je bilo govora o zunanji dimenziji, ki predstavlja še toliko večji izziv.

Krizne razmere so v zadnjem času jasno pokazale na nujnost prilagoditev. Zlasti začasna ohromitev poštnih storitev kot neposredna posledica vojaškega napada Ruske federacije na Ukrajino, zaradi katere je bilo močno oteženo pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, je pokazala na nujnost okrepitve elektronske izmenjave zaprosil in podatkov v širšem evropskem in svetovnem merilu.

Državni sekretar je povedal, da ovire pri širši uporabi različnih oblik elektronskega komuniciranja zaznavamo predvsem pri zagotavljanju varnosti prenosa podatkov in preverjanju pristnosti pošiljateljev. Pozdravil je posredovanje Eurojusta in vključitev tožilcev za zvezo iz tretjih držav, kjer bi bilo to potrebno. Kot dolgoročnejšo rešitev pa je, tako kot tudi ostale delegacije, podprl razširitev sistema e-CODEX na določene tretje države.

Na delovnem kosilu se je razprava osredotočila na aktualno vprašanje v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini: zbiranje in hrambo dokazov za pregon kaznivih dejanj. 1. junija 2022 je v veljavo stopila Sprememba Uredbe o Eurojustu v zvezi z zbiranjem, zavarovanjem in analizo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini. Ta Eurojustu omogoča da nudi dodatno podporo pristojnim tožilstvom v nacionalnih in mednarodnih preiskavah. Države članice so se strinjale, da je pri dokazovanju zločinov ključnega pomena pravočasno in ustrezno zavarovanje dokazov, kar še posebej velja za izpovedi prič.

Državni sekretar dr. Šoltes je sogovornike seznanil, da so pristojni organi v Sloveniji pripravljeni zbirati dokaze, ki so jim dosegljivi, in ki bodo pomagali pri izvedbi kazenskih postopkov proti storilcem kaznivih dejanj, obenem pa sodelovati z drugimi pristojnimi organi: »Pomembno je, da pristojnim organom damo na razpolago orodja za strokovno in neodvisno opravljanje dela, ter da jim pri tem zaupamo.«

Ob koncu zasedanja je razprava tekla še o pravicah žrtev kaznivih dejanj. Komisija je 28. junija 2022 izdala evalvacijo Direktive iz leta 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, ki predstavlja krovni pravni okvir v EU. V Strategiji EU o pravicah žrtev za obdobje 2020-2025 pa Komisija poudarja pomen pristopa, ki naj vsem žrtvam zagotovi enak dostop do sodnega varstva, ter okrepi pravni okvir pomoči in zaščite žrtev, ki mora postati bolj odporen v kriznih časih. Še tekom tega leta se tako pričakuje revizija Direktive iz leta 2012.

dr. Šoltes je povedal, da Slovenija podpira enoten horizontalen pristop, ki celovito naslavlja vse žrtve kaznih dejanj. Poudaril je pomen koordinacije ukrepov na delovni, nacionalni in evropski ravni, ter nujnost zagotovitve dodatnih evropskih sredstev za razvoj konkretnih programov pomoči.