Vlada določila besedilo Predloga Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema

S Predlogom Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti  zdravstvenega sistema (Predlog zakona) se odpravlja organizacijske slabosti zdravstvenega sistema in nerazumno dolge čakalne dobe, nastale zlasti zaradi preprečevanja in obvladovanja okužbe z nalezljivo boleznijo COVID-19. Vlada Republike Slovenije (vlada) je besedilo Predloga zakona poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

S Predlogom Zakona želi vlada stabilizirati zdravstveni sistem in mrežo (zdravstveni sistem umiriti, in sicer tako na nivoju zdravniške službe, zdravstvene nege in ostalega zdravstvenega osebja) ter pacientom, ki čakajo preko dopustne čakalne dobe, zagotoviti primerno zdravstveno obravnavo. Na podlagi realizacije začasnih ukrepov iz tega zakona, opravljenih analiz, želi pridobiti objektivne podatke o izkoriščenosti zdravstvenega sistema (predvsem z vidika obremenitve zaposlenih).

V luči naštetega Predlog Zakona uvaja posamezne trajne in začasne ukrepe na področju zdravstvene dejavnosti, pacientovih pravic, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter poklicev v zdravstveni dejavnosti.

Spreminja se ureditev področja delovanja javnih zdravstvenih zavodov (natančno se definira ustanovitelja, organ, ki uresničuje njegove pravice in obveznosti, ter predlagatelja gradiva, sestava in pristojnosti svetov zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, področje notranje revizije), in pogoje za zdravstvenega administrativnega sodelavca. Pristojnost za opravljanje upravnega in sistemskega nadzora v zdravstvu ter inšpekcijskega nadzora na področju čakalnih seznamov oziroma čakalnih dob se prenaša na drug državni organ.

Med ukrepi se določa tudi začasno povečanje obsega programa zdravstvene dejavnosti (za namen skrajševanja in odprave čakalnih dob) ter finančne spodbude za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce;

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada kmetov namenila več kot 2 milijona evrov zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo

Vlada je izdala Odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo, in ga objavi v Uradnem listu RS. Odlok določa upravičence, pogoje in postopke za dodelitev finančnega nadomestila upravičencem za nadomestilo stroškov zaradi dviga cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo. Sredstva iz tega odloka se dodelijo v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini, in sicer iz proračuna RS v višini 2,161 milijona evrov.

Kmetijski sektor je namreč zaradi ruske agresije na Ukrajino utrpel hude posledice, saj visoke cene energije in energentov vplivajo na povečanje proizvodnih stroškov, ki imajo za posledico tudi dvig cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo.

Upravičenci do finančnega nadomestila po tem odloku so nosilci tistih kmetijskih gospodarstev, ki so nekrivdno zašla v težak finančni položaj zaradi visokih cen energentov.

Podrobnejši pogoji upravičenca za pridobitev finančnega nadomestila:

• fizična ali pravna oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost na ozemlju Republike Slovenije ter je bil za leto 2021 upravičen do vračila trošarine za energente, ki se dokazljivo porabijo za kmetijsko mehanizacijo, kot je to opredeljeno v Zakonu o trošarinah ter Pravilniku o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo; da je v letu 2022 oddal zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2022;
• ima v zbirni vlogi prijavljena zemljišča dejanske rabe grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;
• je za leto 2021 prejel vračilo trošarine za kmetijsko mehanizacijo v skladu z zakonom, ki ureja trošarine, in pravilnikom, ki ureja način vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Ne glede na prej navedeno je lahko vračilo trošarine za leto 2021 prejel tudi član kmetije, katere nosilec je upravičenec;
• je imetnik transakcijskega računa v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo; in
• na dan uveljavitve tega odloka nima neporavnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 evrov.

Finančna pomoč se dodeli na hektar zemljišča, glede na dejansko rabo, in znaša:

• 6,67 evra za površine njive (1100), njive za rejo polžev (1150), jagode na njivi (1170), trajnih rastlin na njivskih površinah (1180), rastlinjaka (1190), rastlinjaka s sadnimi rastlinami (1192), matičnjaka (1212), trajnega travnika (1300), hmeljišča v premeni (1161), ekstenzivnega sadovnjaka (1222), travinj z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi (1320), začasnih travinj (1131) in kmetijskega zemljišča v pripravi (1610);
• 14 evrov za površine vinograda (1211), intenzivnega sadovnjaka (1221), hmeljišča (1160), oljčnika (1230) ali ostalih trajnih nasadov (1240).

Najnižji znesek dodeljenega finančnega nadomestila znaša 40 evrov na upravičenca.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje, na podlagi podatkov iz uradnih evidenc izda informativno odločbo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo upravičencem odpremila informativne odločbe najpozneje do 30. septembra 2022.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada namenila dobrih 6.000 evrov za pomoč morskim gospodarskim ribičem zaradi visokih cen energentov

Vlada je izdala Odlok o finančnem nadomestilu stroškov v ribištvu zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za pogon ribiških plovil, in ga objavi v Uradnem listu RS. Odlok določa finančno nadomestilo stroškov v ribištvu zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za pogon ribiških plovil, upravičence, podrobnejše pogoje in postopek dodelitve finančnega nadomestila. Sredstva iz tega odloka se dodelijo v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini iz proračuna RS. Glede na podatke ministrstva, pristojnega za ribištvo, je do sredstev upravičenih 14 upravičencev, višina skupne finančne pomoči pa je 6.251 evrov.

Sprejeti odlok omogoča začasno pomoč morskim gospodarskim ribičem, ki so v preteklem koledarskem letu prejeli povračilo trošarin za pogonska goriva, ki se uporabljajo za pogon plovil v gospodarskem ribolovu. Pomoč se izplača za dva meseca na podlagi podatkov iz evidence trošarinskih zavezancev Finančne uprave RS (FURS) za preteklo koledarsko leto, in sicer 20 centov za liter porabljenega pogonskega goriva.

Upravičenec do finančnega nadomestila mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• za leto 2021 je prejel vračilo trošarine za energente ki se v okviru opravljanja dejavnosti porabijo za pogon ribiških plovil v skladu z Zakonom o trošarinah;
• razpolaga z vsaj enim aktivnim ribiškim plovilom, za katerega mu je izdano veljavno dovoljenje za gospodarski ribolov. Aktivnost posameznega ribiškega plovila se dokazuje z vsaj enim oddanim ladijskim dnevnikom za to plovilo za tekoče koledarsko leto;
• je imetnik transakcijskega računa, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
• na dan uveljavitve tega odloka nima neporavnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 evrov.

Podatke o izpolnjevanju pogojev pridobi Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja iz evidence rešenih zahtevkov za vračilo trošarine, seznama izdanih dovoljenj za gospodarski ribolov in zbirke podatkov o oddanih ladijskih dnevnikih, s katero upravlja ministrstvo, pristojno za ribištvo.

Finančno nadomestilo na upravičenca znaša 0,20 evra na liter goriva. Izračuna se tako, da se količina porabljenega goriva iz rešenih zahtevkov za vračilo trošarine FURS za leto 2021 pomnoži z zneskom 0,20 evra in se dodeli za 1/6 leta oziroma obdobje dveh mesecev.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo upravičencem odpremila informativne odločbe najpozneje do 30. septembra 2022.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada namenila 15 milijonov evrov za primarno kmetijsko proizvodnjo zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala

Vlada je izdala Odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi za primarno kmetijsko proizvodnjo, in ga objavi v Uradnem listu RS. Odlok določa upravičence, pogoje in postopke za dodelitev finančnega nadomestila upravičencem za nadomestilo stroškov zaradi dviga cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi za primarno kmetijsko proizvodnjo. Sredstva iz tega odloka se dodelijo v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini in sicer iz proračuna RS v višini do 15 milijonov evrov.

V zadnjem letu so se namreč stroški v kmetijski proizvodnji iz različnih vzrokov (povišanje cen zemeljskega plina, vojna v Ukrajini…) močno zvišali. Ocene Kmetijskega inštituta Slovenija (Vir: Modelske kalkulacije) kažejo, da so se stroški pridelave pšenice povečali iz 578 evrov/ha v letu 2021, na 937 evrov/ha po začasnih podatkih za leto 2022. Podobne stopnje so zabeležene tudi pri ostalih poljščinah, nekoliko manj pa pri trajnih nasadih. Vzrok za to je predvsem rast cen gnojil, ki so se po velikih povišanjih že konec leta 2021, dodatno močno povišale še v letu 2022. Primerjava stroškov gnojil za leto 2021 in začasnimi podatki za leto 2022 iz Modelskih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije kažejo, da so se skupni stroški povečali za več kot 150 milijonov  evrov.

Upravičenci do finančnega nadomestila po tem odloku so nosilci kmetijskega gospodarstva, katerih kmetijsko gospodarstvo je nekrivdno zašlo v težak finančni položaj zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, in sicer:

• fizične ali pravne osebe, ki so v letu 2022 oddale zbirno vlogo, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2022;
• so imetniki transakcijskega računa, ki na dan uveljavitve tega odloka nimajo neporavnanih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 evrov;
• če uveljavljajo zemljišča dejanske rabe trajnega travnika (1300), morajo za te površine imeti obtežbo najmanj 0,9 glave velike živine na hektar na dan 1. februar 2022.

Finančna pomoč se dodeli v obliki pavšala na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe in znaša:

• 31,73 evra za površine trajnega travnika (1300), travinja z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi (1320), ekstenzivnega sadovnjaka (1222), hmeljišča (1160), trajnih rastlin na njivskih površinah (1180), vinograda (1211), matičnjaka (1212), intenzivnega sadovnjaka (1221), oljčnika (1230), jagod na njivi (1170) in ostalih trajnih nasadov (1240);
• 63,46 evra za površine njive (1100), začasnega travnika (1131), njive za rejo polžev
• (1150), hmeljišča v premeni (1161), rastlinjaka (1190), rastlinjaka s sadnimi rastlinami (1192) in kmetijskega zemljišča v pripravi (1610).

Najnižji znesek dodeljenega finančnega nadomestila znaša 50 evrov na upravičenca. Podpora se izplača torej samo kmetijam, ki prejmejo vsaj 50 evrov podpore. S tem se izloči kmetije, ki proizvajajo v glavnem za lastno porabo. Omejitev skupnega izplačila na največ 35.000 evrov, ki je določena v Sporočilu Komisije Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini (UL C št. 131 I z dne 24. 3. 2022, str.1; v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), pa zniža izplačila največjim prejemnikom.

Nadalje se podpora izplača samo za tisto trajno travinje, kjer znaša obtežba travojedih živali na trajnem travinju vsake kmetije vsaj 0,9 GVŽ. S tem podporo natančneje usmerimo k kmetijam, ki imajo na trajnem travinju večje stroške gnojil in trajno travinje izrabljajo bolj intenzivno.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo upravičencem odpremila informativne odločbe najpozneje do 30. septembra 2022.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja

Evropska komisija je konec maja 2022 predstavila načrt REPowerEU, ki predstavljajo skupen odziv Evrope na težave in motnje na svetovnem energetskem trgu, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino. Preoblikovanje evropskega energetskega sistema je nujno iz dveh razlogov, in sicer zaradi odprave odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv in reševanja podnebne krize.

Če Evropa nastopa kot Unija, lahko hitreje odpravimo svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv, zato je Slovenija začela aktivno izvajati ukrepe iz načrta REPowerEU.

Z ukrepi iz načrta REPowerEU se lahko odzovemo tudi s prihranki energije, diverzifikacijo oskrbe z energijo ter pospešenim uvajanjem energije iz obnovljivih virov, da bi nadomestili fosilna goriva v domovih, na delovnih mestih, v industriji in proizvodnji električne energije.

Zelena preobrazba bo okrepila gospodarsko rast, varnost in prispevala k izvajanju podnebnih ukrepov za Slovenijo in Evropo.

S prihranki energije lahko najugodnejše in najhitreje prispevamo k reševanju energetske krize (negotove oskrbe) ter zmanjšanju stroškov.

Podobne ukrepe zmanjševanja rabe energije ter odvisnosti od fosilnih goriv v javnem sektorju sta na sprejeli tudi Španija in Italija.

Med najpomembnejšimi je ukrep, da organi državne uprave, ki so upravljavci ali uporabniki stavb v lasti ali uporabi Republike Slovenije, zagotovijo, da se v stavbah in njihovih prostorih, ki imajo vgrajen klimatski sistem, prostori ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je +25 °C ob pogoju, da relativna vlažnost dovedenega zraka ni višja od 60 %, razen kjer to zaradi zahtev namembnosti ali delovanja stavbe ni mogoče. Predpisano velja tudi za zaposlene v stavbah, za tiste dele prostorov, ki omogočajo samostojno regulacijo notranje temperature prostorov.

Med ukrepi je prav tako zapisano, da se v stavbah organov državne uprave prostori po 18.00 uri in do 7.00 ure zjutraj na delovne dni in cel dan v soboto, nedeljo in ob praznikih, razen kjer je to potrebno zaradi zahtev namembnosti ali delovanja stavbe ali dela stavbe, ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je +28 °C. V navedenem času se prostorov ne hladi pod +28°C, če se za ta namen uporablja hladilni agregat. Hlajenje pod +28°C pa se lahko zagotovi z zunanjim hladnim zrakom.

Upravljavci stavb morajo v največji možni meri zagotoviti zniževanje rabe energije in v ta namen sprejeti druge možne organizacijske ukrepe energetske učinkovitosti za znižanje rabe energije. Temu se ustrezno prilagodijo tudi pravila in kodeksi oblačenja, skladno z možnostmi.

Vlada upravljalce stavb organov državne uprave med drugim prav tako poziva, naj nemudoma pristopijo k hitrejšemu izvajanju ukrepov in naložb za učinkovito rabo energije in večjo rabo obnovljivih virov energije v svojih stavbah.

Vlada je prav tako pozvala odgovorne osebe v organih državne uprave, da prednostno pristopijo k izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti, prav tako pa naj preverijo, ali je v prihajajoči kurilni sezoni možna tudi uporaba drugih energentov ali nadgradnja vira ogrevanja z viri iz obnovljivih virov energije.

Vlada med ukrepi objavlja tudi poziv, da se prostori v organih državne uprave ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka od +20 °C, razen v posebnih primerih, kjer po presoji upravljavca stavbe ni mogoče zagotoviti navedenih zahtev zaradi utemeljenih razlogov.

Priporočila glede načina uporabe klimatskih sistemov zaradi nalezljive bolezni COVID-19 se smiselno upoštevajo, kjer je to mogoče.

Vlada nalaga ministrstvom, da s tem sklepom seznanijo javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode iz svoje pristojnosti in tako priporočijo njegovo uporabo tudi v teh subjektih. Predlaga pa ravnanje v skladu s tem sklepom tudi drugim državnim organom in lokalnim skupnostim.

Cilj sprejetih sklepov je 10-odstotno znižanje porabe energije.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Začetek odstranjevanja ograje na meji

Vlada je sprejela sklep, da se na meji z Republiko Hrvaško prične postopek odstranjevanja ograje. Odstranjevanje bo izvedla Slovenska vojska, Policija pa bo po odstranitvi zagotavljala primerno varovanje državne meje.

Ograje so bile začasni instrument, ki je bil v uporabi v času, ko je prihajalo do večjega obsega migracijskih gibanj. Nesprejemljivo je, da bi postala trajen element mejne politike v običajnih migracijskih razmerah. Migracije so namreč del sodobnih družb, njena stalnica v sodobnosti in preteklosti.

Policija bo z nadzorom območij, ki pomenijo povečano tveganje za nedovoljene migracije, partnerskim sodelovanjem z drugimi državnimi organi ter lokalno skupnostjo, mednarodnim sodelovanjem, razvijanjem novih doktrin in tehnične opreme za odkrivanje in preprečevanje nedovoljenih migracij zagotavljala ustrezno raven varnosti tako obmejnemu prebivalstvu kot prebivalstvu v notranjosti države oziroma Evropske unije.

Vlada in pristojni organi v Republiki Sloveniji bodo še naprej spremljali odločitve evropskih in nacionalnih sodišč glede izvajanja nadzora na notranjih mejah držav članic Evropske unije ter stanje nedovoljenih migracij v celotnem evropskem prostoru.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada mag. Jurija Groznika ni imenovala na funkcijo generalnega državnega odvetnika

Vlada je na današnji seji gradivo s predlogom za imenovanje mag Jurija Groznika za generalnega državnega odvetnika obravnavala in odločila, da predlaganega kandidata ne imenuje na funkcijo generalnega državnega odvetnika.  

Generalnega državnega odvetnika imenuje vlada, na obrazložen predlog ministra za pravosodje, po predhodni pridobitvi mnenja Komisije za presojo ustreznosti kandidatov za generalnega državnega odvetnika in višje državne odvetnike.

Ministrstvo za pravosodje je 1. 10. 2021 objavilo prosto mesto generalnega državnega odvetnika. V roku je prejelo štiri prijave kandidatov, ki so izpolnjevali predpisane formalne pogoje za imenovanje. Z vsakim kandidatom posebej je takratni minister opravil razgovor, kot najprimernejšega kandidata za zasedbo mesta generalnega državnega odvetnika pa je izbral mag. Jurija Groznika.

Vlada je ocenila, da predlagani kandidat, kljub siceršnji izkazani strokovni usposobljenosti in ustreznosti, v preteklem mandatu ni dosledno deloval v skladu s cilji, poslanstvom in načeli delovanja Državnega odvetništva kot celote. Generalni državni odvetnik, kot predstojnika organa, ki je po zakonu odgovoren za zakonitost dela državnega odvetništva, mora delovati v skladu z ustavo in zakoni, ter med drugimi vrednotami varovati tudi ustavne interese, vključno s krepitvijo pravne države in zaščito človekovih pravic, javni interes in ugled države ter državnega odvetništva.

Vir: Ministrstvo za pravosodje