Od začetka vojne v Ukrajini in posledično številčnejšim prihodom ukrajinskih državljanov, ki iščejo zaščito v Sloveniji, se je pred zdravstvenim osebjem pojavil nov komunikacijski izziv. Da bi jim olajšali delo, Ukrajincem pa olajšali dostop do zdravstvenim storitev, smo pripravili novo jezikovno različico priročnika za lažje sporazumevanje v zdravstvu, ki je preveden v ukrajinščino in ruščino.

Poleg priročnika smo prevedli tudi obrazec, ki je namenjen zdravljenju, v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije pa smo izdelali tudi obrazec z vprašanji o morebitni okužbi s koronavirusom, cepljenju ali prebolelosti covida 19.

Številne izkušnje zaposlenih v slovenskih zdravstvenih ustanovah in migrantov pričajo o težavah pri sporazumevanju z osebami, ki govorijo zdravstvenim delavcem nepoznane jezike. Med zdravstvenimi delavci in osebami, ki ne razumejo slovensko, tako nastajajo mnogi jezikovni in kulturni nesporazumi. Vse to prispeva k slabši dostopnosti zdravstvenih storitev, manj kakovostni zdravstveni obravnavi, predstavlja tveganje za varnost pacientov in zbuja občutek nezadovoljstva pri vseh, ki so udeleženi pri zdravstveni oskrbi.

Da bi olajšali dostopnost upravičencev do zdravstvenega varstva smo na Ministrstvu za notranje zadeve razpisali projekt "Izdaja slovarja, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdravstvenim osebjem", ki je potekal od julija 2016 do januarja 2018. Pri projektu so sodelovali Filozofska fakulteta, Medicinska fakulteta in Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani ter Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije. Projekt sta sofinancirala Evropska Unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Ministrstvo za notranje zadeve.

V okviru projekta so doslej nastale štiri publikacije Večjezičnega priročnika za lažje sporazumevanje v zdravstvu, namenjene tako zdravstvenim delavcem vseh profilov, ki delajo v različnih zdravstvenih ustanovah Slovenije, kot osebam, ki ne razumejo slovenskega jezika in potrebujejo zdravstveno oskrbo v Sloveniji. Priročnik obsega najpogosteje uporabljena vprašanja in odgovore, ki se pojavljajo pri običajnem poteku obravnave na primarni ravni.

V želji, da bi bil priročnik uporaben za kar največ uporabnikov, so imeli pri izboru jezikov prednost tisti, ki na določenem območju delujejo kot splošno sporazumevalni jezik – angleščina, arabščina, francoščina, ruščina, mandarinščina in farsi. Poleg teh smo dodali še albanščino, k posameznim izrazom v knjižni albanščini pa smo dodali tudi izraze v severnem narečju Kosova, da bo priročnik za številne osebe, ki ne razumejo knjižne albanščine, bolj razumljiv.