Skoči do osrednje vsebine

30 let delovanja Vodne konvencije

Estonsko Ministrstvo za okolje in Sekretariat Vodne konvencije, v sodelovanju s finskim Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo, so ob 30 letnici delovanja v Talinu pripravili poseben interaktivni dogodek z visoko mednarodno udeležbo. Slovenija, kot pod predsedujoča biroju Vodne konvencije, je na dogodku aktivno sodelovala na panelni razpravi o prihodnjem razvoju Vodne konvencije. V zelo močni mednarodni zasedbi so bili vsi slovenski predlogi uvrščeni v izbor aktivnosti prihodnjega delovanja konvencije.

Sodelujoči na okrogli mizi

Od leve proti desni: Antti Rautavaara, dr. Aleš Bizjak, Domingo Melenciano, Niokhor Ndour, Senegal Harry Liiv, Yumiko Yasuda, Suleiman Hussaini Adamu, Nigerija (video zveza), Abou Amani, (video zveza) | Avtor dr. Aleš Bizjak

1 / 2

Vodna konvencija je bila sprejeta leta 1992 v Helsinkih, v veljavo pa je stopila leta 1996. Od leta 2016 konvencija deluje kot globalna. Cilj Vodne konvencije je varovati in zagotavljati količino in kakovost voda ter trajnostno rabo čezmejnih vodnih virov z razvijanjem in promoviranjem čezmejnega in mednarodnega sodelovanja. Je tudi ključno orodje za izvajanje aktivnosti 6.5 Agende Združenih narodov 2030. Trenutno ima konvencija 46 pogodbenic. Slovenija je pogodbenica konvencije od leta 1999.

Dogodka se je udeležilo več kot 200 udeležencev iz več kot 80 držav pogodbenic in nepogodbenic iz panevropske regije, Azije, Afrike in Latinske Amerike, mednarodnih inštitucij in organizacij.

Namen dogodka je bil obeležiti obletnico delovanja konvencije, predstaviti dosežke dosedanjega delovanja in uspehov konvencije ter poglede na nadaljnji razvoj konvencije, glede na izzive globalnih okoljskih, ekonomskih in socialnih trendov, ki vplivajo na čezmejno vodno sodelovanje in čezmejno upravljanje voda. Osrednji del programa so bile panelne razprave na temo okoljskih, ekonomskih in socialnih koristi izvajanja Vodne konvencije, prispevkov Vodne konvencije k regionalnim integracijam, miru in stabilnosti ter o prihodnjem razvoju konvencije.

Predstavnik Slovenije in podpredsednik biroja konvencije, dr. Aleš Bizjak, je na podlagi slovenskih izkušenj iz bilateralnega, sub-regionalnega in regionalnega vodnega sodelovanja ter glede na sodobne trende v razvoje vodnega sodelovanja predlagal več pozornosti v razvoju celostnih obravnav voda – podnebne spremembe, povezanega upravljanja površinske – podzemne vode ter porečja – morje, prilagojeno obveščanje in sodelovanje deležnikov, vključevanje mladih ter krepitev zmogljivosti institucij za izvajanje konvencije na nacionalnih ravneh. Globalizacija konvencije naj se po uspehih v Afriki usmeri tudi v Azijo in Latinsko Ameriko.

V interaktivnem delu dogodka, ki je sledil panelnim razpravam, pa so sodelovali vsi prisotni udeleženci in podali še svoja mnenja o razvoju konvencije. Na dogodku tako zbrani predlogi bodo upoštevani pri oblikovanju programa dela, delovanju ter aktivnostih in usmeritvah konvencije.

Dogodek, ki ga je spremljal bogat kulturni program, je bil organiziran ob bok četrtemu skupnemu sestanku delovnih skupin Vodne konvencije za celostno upravljanje voda ter za nadzor in oceno stanja voda.

Slovenija bo v obdobju od 2024 do 2027 predsedovala biroju Vodne konvencije(angleško  UNECE Convention on the Protection and Use of Transboundary Watercourses and International Lakes).