Ministrica je v nagovoru izpostavila, da je digitalna preobrazba kmetijstva in živilstva v ospredju nove skupne kmetijske politike in evropskega zelenega dogovora. Digitalizaciji bo v prihodnosti namenjenega bistveno več poudarka kot kadarkoli doslej, s čimer bo izvedena digitalna in zelena preobrazba v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju. V slovenskem kmetijstvu bomo digitalni preboj spodbujali preko dveh projektov: prvi je strateški načrt skupne kmetijske politike (SN SKP) za obdobje 2023–2027: »V okviru strateškega bomo podprli naložbe v mehanizacijo, opremo, ki vključuje sodobne IT rešitve, naložbe v precizno kmetijstvo ter sektorske intervencije na področju sadja in zelenjave za spodbujanje digitalizacije preko vpeljave umetne inteligence ter strojnega učenja v proces pridelave in predelave«, je povedala ministrica.

Digitalizacijo v kmetijstvu bomo spodbujali tudi preko Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), v katerem bo izpeljan projekt e-kmetijstvo, prehrana in gozdarstvo, ki bo zagotovil funkcionalnost, enostavnost in uporabnost digitalnih baz podatkov za neposredno uporabo. »V okviru NOO projekt digitalizacije sestavlja osem podprojektov, prav tako pa bo v njegovem okviru vzpostavljen tudi Nacionalni inštitut za hrano. Slednji bo osrednji steber inovacijskega ekosistema v verigah preskrbe s hrano«, je dodala ministrica Irena Šinko.

Digitalno vodeni sistemi kmetijstvu omogočajo prehod v precizni sistem kmetovanja z manjšim in bolj natančnim nanosom fitofarmacevtskih sredstev, ustreznejšo aplikacijo gnojil glede na potrebe rastlin, omogočajo daljinsko spremljanje stanja na kmetijskih površinah ter uvajanje novih poslovnih modelov. Digitalizacija v živilsko-predelovalni panogi pa med drugim omogoča večjo sledljivost živil, nadzor nad varnostjo in kakovostjo živil, nadzor nad snovnimi tokovi za hitrejši prehod v krožno in biogospodarstvo, učinkovitejše poslovanje in označevanje živil.