Skoči do osrednje vsebine

Ministrica ob dnevu beguncev: Vsak, ki beži, le išče nov in varen dom

Objavljamo poslanico ministrice za notranje zadeve mag. Tatjane Bobnar ob 20. juniju - svetovnem dnevu beguncev in statistične podatke o mednarodni zaščiti v Sloveniji.

Poslanica ministrice

"Kdorkoli. Kjerkoli. Kadarkoli. Vsak ima pravico do varnosti.

To je letošnje geslo svetovnega dneva beguncev. Preprosto, a izjemno močno in povedno.

Migracije so bile skozi celotno zgodovino sestavni in pravzaprav naravni del vsake družbe. Slovenija geografsko leži na zelo zanimivi poti: od vzhodnega Sredozemlja prek zahodnega Balkana ljudje potujejo v zahodno Evropo. To je dejstvo, ki se ne bo spremenilo. Lahko pa spremenimo naš pogled nanj.

Slovenija si prizadeva za oblikovanje učinkovite humanitarne in seveda varne migracijske politike. V ministrstvu že nastajajo prvi obrisi nove nacionalne migracijske strategije. Pri njenem oblikovanju bomo sodelovali z raziskovalci iz akademskega sveta, lokalnim prebivalstvom in lokalnimi skupnostmi ter civilno družbo in nevladnimi organizacijami.

Kaj bo naše vodilo pri tem? Na eni strani spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic ter na drugi strani zagotavljanje najvišje možne stopnje varnosti vsem. In ja, oboje je možno: človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno z osebnim dostojanstvom, ter varnost za vse brez razlikovanja.

Mednarodna zaščita mora biti omogočena vsakomur, ki je do nje upravičen – brez izjeme. Ne pozabimo, da za vsakim postopkom stojijo ljudje: vsak s svojo življenjsko zgodbo, svojimi strahovi in hrepenenji.

Vsak, ki beži, le išče nov in varen dom. Svojega je moral – ne po svoji krivdi – zapustiti bodisi zaradi vojne in preganjanja bodisi zaradi ogroženosti lastnega življenja ali svobode. Bodimo tu zanje po svojih najboljših močeh, še zlasti za najšibkejše in najranljivejše.

Vsak ima pravico do varnosti. Kdorkoli. Kjerkoli. Kadarkoli."

Statistični podatki o mednarodni zaščiti v Sloveniji

Na področju mednarodne zaščite se v zadnjih letih povečuje število vloženih prošenj za mednarodno zaščito. Leta 2021 se je število vloženih prošenj za mednarodno zaščito povečalo za 49 % v primerjavi z letom 2020 in 100 % glede na povprečje zadnjih petih let. Podatki za leto 2022 kažejo, da se je v obdobju od 1. januarja do 31. maja število prošenj povečalo za 248 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Leta 2021 je bila vložena 5301 prošnja za mednarodno zaščito, letos do 31. maja pa že 3023.

Lani je bilo največ prosilcev za mednarodno zaščito (2614; kar 50 %) državljanov Afganistana, sledili so državljani Pakistana (493; 9 %) in Irana (331; 6 %). Iz podatkov za leto 2022 (od 1. januarja do 31. maja) sledi, da so državljani Afganistana vložili največ prošenj (1024; 34 %), sledijo jim državljani Kube (241; 8 %) in Pakistana (222; 7,3 %).

Tudi v letu 2021 se je nadaljeval trend samovoljnega zapuščanja Slovenije, zaradi česar je bilo 69 % postopkov ustavljenih. Zaznati je bilo povečanje števila vloženih prošenj, pri katerih je bilo ugotovljeno, da je za njihovo obravnavo pristojna druga država članica EU. Takih primerov je bilo kar 1390 oziroma 200 % več kot v letu 2020. Letos se ta trend še nadaljuje, saj je bilo takih primerov že 1234.

V letu 2021 je bila mednarodna zaščita priznana 17 osebam, in sicer je bil vsem priznan status begunca. Največ statusov mednarodne zaščite je bilo priznanih državljanom Afganistana (4) in Sirije (4). Od 1. januarja do 31. maja letos je bil status begunca priznan 12 osebam, medtem ko je 50 oseb pridobilo status subsidiarne zaščite. Med osebami, ki jim je bila priznana subsidiarna zaščita, je bilo največ državljanov Ukrajine (47). Od leta 1995 do 31. maja letos je v Sloveniji mednarodno zaščito dobilo 1071 oseb.

Letos smo zaradi vojne v Ukrajini in skrbi za begunce na ravni EU prvič aktivirali Direktivo o začasni zaščiti, ki je bila sprejeta 2001. Vlada Republike Slovenije je skladno s to odločitvijo 9. marca 2022 sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine v Republiki Sloveniji, ki je začel veljati 10. marca 2022. Postopek začasne zaščite je hitrejši in bolj enostaven kot pri mednarodni zaščiti, osnovni namen statusa je namreč čim prejšnja oskrba za razseljene osebe iz Ukrajine in izvajanje pravic. Po podatkih upravnih enot je bilo do 15. junija 2022 evidentiranih 7834 vlog za začasno zaščito in izdanih 4472 odločitev v teh postopkih.

Poročilo o delu Direktorata za migracije za leto 2021