Predlog uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022.

Republika Slovenija je 1. februarja 2022 Evropski komisiji predložila spremembo Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji. Sprememba programa ukrepov je bila usklajena v okviru delovne skupine za pripravo sektorskih intervencij v čebelarstvu v okviru strateškega načrta 2021–2027. Ena od sprememb je vključitev novega ukrepa Vzdrževanje čebelnjakov za prenos znanja v čebelarstvu. Z uvedbo novega ukrepa se bo lahko z javnim razpisom zagotovila finančna podpora za optimalno delovanje čebelnjakov za prenos znanja v čebelarstvu, vzpostavljenih v okviru izvajanja programa ukrepov.

Predlog mnenja o zahtevi za oceno ustavnosti členov Zakona o vinu, Zakona o gozdovih ter Zakona o Triglavskem narodnem parku

Vlada je sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti:

• odstavka 56. člena Zakona o vinu;
• odstavka 79. člena in 77.c člena v zvezi s 17.b členom Zakona o gozdovih in
• točke 3. odstavka 60. člena ter četrtega odstavka 64. člena v zvezi z 11. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku.

Pobudnik zahteva oceno ustavnosti štirih prekrškovnih določb, določenih v Zakonu o vinu (priglasitev v register pridelovalcev), Zakonu o gozdovih (paša v gozdu in prevoz brez ustrezne knjigovodske listine) in Zakonu o Triglavskem narodnem parku (vožnja, ustavljanje in parkiranje motornega vozila v naravnem okolju). V pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta Zakon o vinu in Zakon o gozdovih.

Zakon o vinu

Pobudnik opozarja na neustrezno višino kazni, določene v devetem odstavku 56. člena Zakona o vinu za manjše pridelovalce, ki pridelujejo grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba, če kršijo obveznost priglasitve podatkov v register. Vlada poudarja, da je priglasitev podatkov o pridelavi grozdja in vina obveznost, ki izhaja iz zakonodaje Evropske unije. Zakonodaja Republike Slovenije je v tem delu popolnoma usklajena z zakonodajo Evropske unije. Pri zbiranju podatkov o pridelavi grozdja, mošta in vina ne gre le za »manjšo formalnost«, ki bi služila statističnemu zbiranju podatkov o količinah pridelka, temveč za zagotavljanje sledljivosti pridelave grozdja in vina za namen zaščite in kontrole geografskega porekla vina. Inšpektor vedno najprej izreče le opomin ali opozorilo, globo pa le izjemoma v primerih večkratnih ponovitev istega prekrška. Zato predpisane kazni delujejo predvsem odvračalno na morebitne kršitelje in s tem pozitivno vplivajo na razvoj vinogradništva in vinarstva v Sloveniji.

Zakon o gozdovih (ZG)

1. Glede zatrjevanega neskladja 3. odstavka 79. člena ZG v zvezi z 22. točko 1. odstavka 79. člena ZG z 2., 14. in 33. členom Ustave RS vlada pojasnjuje, da je paša v gozdovih prepovedana v skladu z 32. členom ZG. Izjemoma je paša lahko dovoljena z gozdnogojitvenim načrtom na podlagi kriterijev, določenih v predpisu o varstvu gozdov. Gozdna paša je bila nekdaj splošno razširjen način dopolnilne prehrane domačih živali (govedo, ovce, koze, prašiči), ki se je v manjšem obsegu obdržal vse do danes. Vlada tako meni, da je zakonska norma jasna in določljiva in zato ZG ni v neskladju z 2. členom Ustave RS, prav tako je zagotovljena enaka obravnava v skladu s 14. členom Ustave RS. Škodljive učinke paše v gozdu lahko opazimo na nadzemnih delih drevja zaradi obgrizovanja in drgnjenja debel in zaradi poškodb korenin, zaradi hoje živine se spreminjajo fizikalne in kemijske lastnosti gozdnih tal in njihova proizvodna sposobnost. Višina denarne kazni je predpisana tako, da vpliva na ljudi, da ravnajo po predpisih in ne storijo prekrškov (generalna prevencija). Ne gre za prepoved naravnega pojava paše divjadi, ampak se prepoved paše v skladu s pravilnikom o varstvu gozdov nanaša le na prepoved paše živine, to je večjih domačih živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi.
2. Nadalje pobudnik zatrjuje neskladje 77. c člena v zvezi z 17. b členom ZG z 2., 14., 33., in 74. členom Ustave RS. Globe za prevoz gozdno lesnih sortimentov brez knjigovodske listine so po višini identične kakor za sečnjo na črno, ozirorna kot za sekanje gozdnega drevja brez odločbe ali v nasprotju z njo. Vlada pojasnjuje, da je prekrškovna določba, ki je predmet zahteve za oceno ustavnosti, sprejeta za izvajanje določbe Uredbe 995/2010/EU, ki je splošno veljavna, v celoti zavezujoča in neposredno uporabna in določa, da je dajanje nezakonito pridobljenega lesa ali proizvodov iz takega lesa na trg EU prepovedano. Država je bila dolžna zagotoviti, da se kršenje Uredbe 995/2010/EU kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Glede na spremenjene določbe ZG v zvezi s sledljivostjo prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti so bili določeni novi prekrški za kršitev teh določb in določene nove višine kazni v sorazmerju s težo prekrškov in njihovih posledic za okolje, tudi v razmerju do drugih prekrškov podobne narave v ZG.

Vlada v mnenju zavrača očitke pobudnika in zaključuje, da so zatrjevane neskladnosti z Ustavo RS neutemeljene, obveznosti so jasno določene z zakonom in tako načelo pravne države ni kršeno, prav tako je bilo pri oblikovanju prekrškovnih določb upoštevano načelo sorazmernosti.

Predlog stališča RS do Predloga sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med EU in Kooperativno republiko Gvajano o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v EU

Vlada je sprejela Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Kooperativno republiko Gvajano o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo - 8985/22. Republika Slovenija podpira omenjeni Predlog sklepa.

Cilj tega sporazuma je vzpostaviti pravni okvir za zagotovitev, da so vsi lesni proizvodi iz tega sporazuma, ki se iz Kooperativne republike Gvajane uvažajo v Unijo, proizvedeni zakonito, in tako spodbujati trgovanje s takimi lesnimi proizvodi. Sporazum zagotavlja tudi podlago za dialog in sodelovanje med pogodbenicama ter za okrepitev izvrševanja zakonodaje in upravljanja na področju gozdov.

S tem sporazumom se vzpostavljajo okvir, institucije in sistemi za sistem zagotavljanja zakonitosti lesa za shemo izdajanja dovoljenj FLEGT ((angleško: Forest Law Enforcement, Governance and Trade – FLEGT; Akcijski načrt izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov). Vzpostavitev organa za izdajanje dovoljenj in sistema za preverjanje zakonitosti proizvedenega ali pridobljenega lesa, imenovanje neodvisnega nadzornika za pregled uspešnosti in učinkovitosti gvajanskega sistema in pristojnih organov Unije ter določitev meril za oceno delovanja sistema pred prihodnjo odločitvijo o začetku izvajanja sheme za izdajanje dovoljenj FLEGT tvorijo okvir za spremljanje skladnosti in neodvisno vrednotenje sistema ter vključuje jasno zavezo Gvajane glede priprave zakonodaje, s katero se bo zagotovilo, da je bil les, uvožen v Gvajano, zakonito posekan v skladu z veljavno zakonodajo države sečnje. Shema izdajanja dovoljenj FLEGT pa bo na trgu EU delovala kot zagotovilo, da je les, izvožen iz Gvajane, zakonito pridobljen.

Za namen izvajanja tega Sporazuma pogodbenici v treh mesecih od začetka veljavnosti sporazuma ustanovita Skupni odbor za spremljanje in pregled, ki je pristojen za izvajanje in spremljanje tega sporazuma ter upravljanje neodvisnega nadzora. Odbor, katerega člani so imenovani predstavniki pogodbenic, tudi olajšuje dialog in izmenjave informacij med pogodbenicama glede sheme izdajanja dovoljenj FLEGT.

Sporazum določa tudi načela sodelovanja zainteresiranih strani, zaščitne ukrepe na področju socialnega varstva, odgovornosti in preglednosti ter mehanizmi za pritožbe in poročanje o izvajanju Sporazuma ter njegovo spremljanje.