Suše – globalna grožnja trajnostnemu razvoju

Suše so med največjimi grožnjami trajnostnemu razvoju, zlasti v državah v razvoju, vse bolj pa tudi v razvitih državah. Število in trajanje suš se je od leta 2000 v primerjavi z dvema prejšnjima desetletjema povečalo za 29 odstotkov. 

Poročilo »Drought in numbers«, ki ga je pred kratkim objavila konvencija Združenih narodov za boj proti dezertifikaciji, opozarja na pogostost in resnost suš.

Obstaja znanstveno soglasje, da so podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, povzročile povečano tveganje za sušo.

Človeške dejavnosti povzročajo, da povprečne temperature na zemeljskem površju po svetu naraščajo.

Suše predstavljajo 15 % naravnih nesreč, vendar so povzročile največji človeški davek, približno 650.000 smrti v obdobju 1970-2019. Med vsemi smrtnimi primeri, povezanimi s podnebjem v tem obdobju, se je več kot 90 odstotkov zgodilo v državah v razvoju.

Gospodarske izgube zaradi suše so se v zadnjih desetletjih povečale. Od leta 1998 do 2017 so suše povzročile globalno gospodarsko izgubo v višini približno 124 milijard USD.

Suša je uničujoča. Po ocenah je vsako leto 55 milijonov ljudi po vsem svetu neposredno prizadetih zaradi suše, zaradi česar je najresnejša nevarnost za kmetijstvo v skoraj vseh delih sveta (WHO, 2021).

Večja bremena in trpljenje povzročajo suše ženskam in dekletom v državah v razvoju – pridobitev izobrazbe, dostop do hrane, zdravje, sanitarni pogoji in varnost.

Vse več ljudi bo živelo na območjih z izjemnim pomanjkanjem vode. Skoraj 160 milijonov otrok je izpostavljenih hudim in dolgotrajnim sušam – ocenjuje se, da bo do leta vsak četrti otrok živel na območjih z izjemnim pomanjkanjem vode (UNICEF, 2019).

Suše imajo globoke, razširjene in podcenjene vplive na družbe, ekosisteme in gospodarstva (UNDRR, 2021).

Nobena država ni imuna na sušo. Leta 2022 se več kot 2,3 milijarde ljudi sooča s pomanjkanjem vode. Do leta 2050 bodo sušna območja pokrivala od 50 do 60 % vseh zemljišč, po ocenah pa na teh območjih živi tri četrtine svetovnega prebivalstva, ki že zdaj živi v razmerah hudega pomanjkanja vode. Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe povečale tveganje za suše, zlasti v številnih ranljivih regijah sveta in tiste s hitro rastjo prebivalstva, ranljivim prebivalstvom ter izzivi s prehransko varnostjo.

Do leta 2050 bi bilo prisiljeno v selitev do 216 milijonov ljudi, predvsem zaradi suše, skupaj z drugimi dejavniki, kot so pomanjkanje vode, upad pridelka, dvig morske gladine in prenaseljenost (Svetovna banka, 2021).

V naslednjih nekaj desetletjih se bo izpostavljenost suši v 129 državah povečala predvsem zaradi podnebja. Če globalno segrevanje doseže 3 stopinje Celzija do leta 2100, kot je bilo predvideno, bi lahko bile izgube zaradi suše 5-krat višje kot so danes, pri čemer je največje povečanje izgub zaradi suše predvideno v Sredozemlju in v Atlantski regiji Evrope.

V preteklem stoletju se je v Evropi zgodilo 45 velikih sušnih dogodkov, ki so prizadeli milijone ljudi in povzročili več kot 27,8 milijarde USD gospodarske izgube. Danes letno povprečno 15 odstotkov ozemlja in 17 odstotkov prebivalstva v Evropski uniji prizadene suša (Evropska agencija za okolje, 2017).

V Evropi in Veliki Britaniji so letne izgube zaradi suše trenutno ocenjene na okoli 9 milijard EUR in projekcije kažejo, da se lahko povečajo na več kot 65 milijard EUR brez smiselnih podnebnih ukrepov.

Tudi alpski prostor se vse pogosteje sooča s sušo

Kljub temu, da suša in pomanjkanje vodnih virov nista pojava, ki se v javnosti pogosto omenjata v povezavi z Alpami, so v zadnjih desetletjih kmetijske in hidrološke suše čedalje pogostejše tudi v alpskem prostoru. Alpski prostor prejme relativno veliko količino padavin (tudi do več kot 3000 mm na leto), ki z značilno porazdelitvijo čez leto napajajo vodotoke in zagotavljajo zalogo vode, na pretok rek pa poleg padavinskega režima močno vpliva tudi snežna odeja. Ne glede na to dejstva kažejo, da se težave s pomanjkanjem vode in sušo na tem območju stopnjujejo – nedavna sušna obdobja so povzročila resne posledice, kot so omejen dostop do pitne vode, omejeno namakanje in nižja proizvodnja električne energije. Pritisk suše v alpskem prostoru še dodatno bremenijo čedalje pogostejši vročinski valovi. Projekcije kažejo, da bi ekstremne suše, primerljive z letom 2003, lahko v prihodnosti tudi v Alpah postale običajen pojav.

Da bi izboljšali pripravljenost na sušo in obvladovanje tveganj, povezanih s čedalje pogostejšimi sušnimi dogodki v alpskem prostoru, od leta 2019 poteka projekt Alpine Drought Observatory, ki poleg Slovenije zajema večino alpskih držav. Glavni namen projekta je pripraviti enoten pregledovalnik za izboljšano in usklajeno opazovanje suše v celotnem alpskem prostoru, ki bo predvidoma »zaživel« v letošnjem poletju. V okviru projekta pripravljamo nabor kazalnikov suše, ki zajemajo značilnosti alpskega prostora, za zaznavanje in natančno spremljanje tako kmetijske kot hidrološke suše, posredno pa bo prispeval tudi k učinkovitemu upravljanju z vodnimi viri v primeru suše. Pomemben cilj projekta je tudi dvig ozaveščenosti prebivalcev alpskega prostora o suši, saj ta v preteklosti ni bila težava, v prihodnosti pa se bodo z njo spoprijemali vse pogosteje.

Vpliv suše na ekosisteme

Delež rastlin, ki jih je prizadela suša, se je v zadnjih 40 letih več kot podvojil, približno 12 milijonov hektarjev zemljišč je izgubljenih vsako leto zaradi suše in dezertifikacije (FAO, 2017).

Ekosistemi se postopoma spreminjajo v vire ogljika, zlasti med ekstremnimi sušnimi dogodki, ki jih je mogoče zaznati na petih od šestih celin.

Ena tretjina svetovnih emisij ogljikovega dioksida je izravnana s prevzemom ogljika v kopenskih ekosistemih, vendar njihova sposobnost zadrževanja ogljika je zelo občutljiva na dogodke suše.

Hitro zvišanje površinske temperature je povezano z upadanjem biotske raznovrstnosti, vključno z višjimi stopnjami izumrtja določenih vrst.

Štirinajst odstotkov vseh mokrišč, ki so kritična za selitvene vrste, kot jih navaja Ramsar, se nahaja v suušno ranljivih regijah.

Velika suša v Avstraliji je prispevala k 'megapožarom' v letih 2019 do 2020, ki so povzročili najbolj dramatično izgubo habitata za ogrožene vrste v postkolonialni zgodovini. Okoli 3 milijarde živali je poginilo oziroma bilo razseljeno v avstralskih požarih.

Ko tla prosijo za pomoč

Dezertifikacija je degradacija zemlje na sušnih, polsušnih in suhih subhumidnih območjih. Povzročajo ga predvsem človeške dejavnosti in podnebne spremembe. Dezertifikacija se ne nanaša na širitev obstoječih puščav. Pojavlja se zato, ker so ekosistemi suhih območij, ki pokrivajo več kot eno tretjino svetovnega kopnega, izjemno ranljivi za prekomerno izkoriščanje in neprimerno rabo zemljišč. Revščina, politična nestabilnost, krčenje gozdov, prekomerna paša in slabe prakse namakanja lahko ogrozijo produktivnost tal.

Kako sušo »merimo« v Sloveniji

Sušne razmere v Sloveniji lahko spremljamo prek orodja Sušomer, preko katerega tedensko podajamo informacije o sušnih razmerah tako v površinskem sloju tal, kot v vodotokih in vodonosnikih podzemnih voda po 15 različnih regijah Slovenije. Podaja informacijo o stopnji suše v posamezni regiji, na  osnovi analiz podatkov pa ločimo zmerno sušo, izrazito sušo ter izjemno sušo. Izdajamo ga vsak četrtek.