Prva točka dnevnega reda, o kateri so razpravljali ministri za zdravje in vodje delegacij držav članic, je bila namenjena predlogu Uredbe o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru (angleško: European Health Data Space). Državna sekretarka je izpostavila, da gre za pomemben ter ambiciozen akt, ki predstavlja enega od stebrov EU zdravstvene unije in s katerim bo storjen velik korak naprej na področju digitalizacije zdravstva. Ta uredba bo omogočila koriščenje celotnega potenciala zdravstvenih podatkov za posameznike, bolnike, raziskave in inovacije, kakor tudi razvoj javnih politik na nacionalni, evropski ter mednarodni ravni, ob hkratni zagotovitvi urejenega, nadzorovanega ter varnega dostopa do zdravstvenih podatkov fizičnih oseb v EU in njihove obdelave. Slovenija je tako kot preostale države članice aktu naklonjena, vendar je potrebno odgovoriti še na marsikatero odprto vprašanje.

V nadaljevanju je razprava potekala o reviziji strategije EU o globalnem zdravju. Predsedstvo je izpostavilo, da sta ravno pandemija COVID-19 in vojaška agresija Rusije na Ukrajino pokazali pomen EU ter mednarodnega sodelovanja pri reševanju številnih svetovnih zdravstvenih izzivov čezmejnih razsežnosti. V okviru vse večje medsebojne odvisnosti med človeškimi, živalskimi in okoljskimi dejavniki, podnebnim ter digitalnim prehodom je treba v središče nove EU strategije in evropskega zdravstvenega delovanja postaviti pristop »eno zdravje« in »zdravje v vseh politikah«. Francosko predsedstvo je vodilo usmerjeno razpravo o prednostnih nalogah in krepitvi sodelovanja, ki bi jih bilo treba vključiti v novo strategijo.

Državna sekretarka je ob tem povedala: »Slovenija pozdravlja napoved Evropske komisije, da bo začela s pripravo nove EU strategije za globalno zdravje, kot ene od prioritet tudi slovenskega predsedovanja Svetu EU.«  Na razpravi je predlagala, da se v globalno zdravstveno strategijo vključijo prednostna področja, kot so: trajno izboljšanje zdravstvenih sistemov v državah v razvoju, krepitev partnerstev za implementacijo zdravstvenih strategij tudi izven zdravstvenih ustanov, krepitev zdravstvene pismenosti ter zagotovitev strateške neodvisnosti EU na področju zdravil, medicinskih pripomočkov, aktivnih farmacevtskih sestavin in surovin. Predvidena revizija strategije bo pripomogla k boljšemu sodelovanju pri iskanju inovativnih rešitev in izmenjavi dobrih praks na globalni ravni, kar podpirajo tudi preostale države članice.

V okviru zasedanja je Slovenija podprla tudi skupno pismo v zvezi z iskanjem rešitev glede presežnih količin cepiv zoper COVID-19, ki je nastalo na podlagi poljske iniciative. To je še eno izmed orodij, ki na skupen ter koordiniran način sporoča Evropski komisiji, da so trenutne razmere na tem področju nevzdržne in da naj čim prej pristopi k aktivnemu pogajanju s proizvajalci cepiv zaradi prilagoditve obstoječih pogodbenih razmerij glede na spremenjene dejanske okoliščine ter realne potrebe držav članic, ki takšen pristop večinoma podpirajo. Pomoč pri pogajanjih je ponudila tudi Češka, kot prihodnja predsedujoča država Svetu EU.

Ministri ter vodje delegacij so se seznanili še s poročilom Evropske komisije o zdravstveni in humanitarni krizi v Ukrajini, prav tako so se zavzeli tudi za iskanje učinkovitih rešitev za celovito implementacijo EU zakonodaje s področja medicinskih pripomočkov, v izogib pomanjkanju le-teh na evropskem trgu v prihodnje.

Za zaključek pa je češka delegacija, kot prihodnja predsedujoča Svetu EU predstavila program za II. polletje 2022.