Skoči do osrednje vsebine

V Idriji obeležujejo 10. obletnico vpisa dediščine živega srebra na Unescov seznam

Te dni obeležujemo 10. obletnico vpisa dediščine živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine in 50. obletnico Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine. Ob 10. obletnici so v Idriji pripravili posvet o izzivih upravljanja s svetovno dediščino v Sloveniji in odprli na novo postavljeno rudniško kompresorsko postajo Idrija, ki s svojo zasnovo in izgledom spaja preteklost s sodobnostjo ter obeležuje bogato dediščino rudarskega mesta Idrija.

Odprtja rudniške kompresorske postaje se je 9. junija udeležila Špela Spanžel iz Ministrstva za kulturo. V govoru je med drugim pojasnila, da je praznovanje desetletnice vpisa praznovanje trdega dela, novega znanja in pridobljenih izkušenj v prvem desetletju varovanja dediščine – dediščine vpete v vsakdanje življenje skupnosti, mednarodno prepoznane in v navdih krajem z bogato industrijsko dediščino. Špela Spanžel je dejala, da objekt rudniške kompresijske postaje odseva razumevanje dediščine kot živahnega polja, ki povezuje preteklost s sodobnostjo in spodbuja k razmisleku o sodobnem razvoju. Še posebej zato, kot pravi Špela Spanžel, ker je objekt zgolj lupina, ki varuje stroje in inženirske dosežke preteklih dob, obenem pa pomaga spoznati zgodbe ljudi, brez katerih bi bila ta lupina votla. 

Kompresorska postaja idrijskega rudnika je obratovala do leta 2006. V okviru popotresne obnove sta se spomeniškovarstvena in muzejska stroka zaradi poškodovanosti objekta morali odločiti za podrtje prvotne in postavitev nadomestne stavbe kompresorske postaje. V njej je Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija uredil stalno razstavo treh različnih vrst kompresorjev iz časov delovanja rudnika. Sicer pa so v rudniški kompresorski postaji od leta 1914 z različnimi kompresorji skoraj sto let proizvajali stisnjen zrak za hitrejše in bolj varno delo v rudniku.  

V Idriji so posvet o izzivih upravljanja svetovne dediščine v Slovenij pripravili v sklopu praznovanja Unescovih obletnic. Organiziral ga je Park Škocjanske jame skupaj s Centrom za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija in Občino Idrija ter s podporo Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Na posvetu 10. junija so premierno prikazali kratki animirani film o živosrebrni dediščini Idrije in Almadéna, na Mestnem trgu postavili potujočo razstavo z naslovom Svetovna dediščina v Sloveniji in praznovanje zaključili s koncertom Godbenega društva rudarjev Idrija na gradu Gewerkenegg.

10. obletnica vpisa "Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija"

Odbor za svetovno dediščino je 30. junija 2012 odločil, da se "Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija" vpiše na Seznam svetovne dediščine v skladu z Unescovo Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine.

Živo srebro je redka in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina. Dolgo je bilo nenadomestljivo v različnih tehničnih, kemičnih in industrijskih postopkih. V večjih količinah in v daljšem časovnem obdobju so ga pridobivali le v nekaj rudnikih po svetu, od katerih sta bila dva največja Almadén v Španiji in Idrija v Sloveniji. Dva največja rudnika živega srebra na svetu torej pripovedujeta zgodbo o odkopavanju živosrebrove rude in pridobivanju živega srebra. O trgovini z živim srebrom. O prispevku k svetovnemu gospodarstvu. O življenju in delu rudarjev v dveh rudarskih mestih. 

Industrijska dediščina v Idriji še vedno jasno priča o veličastni preteklosti. Značaj mesta ostaja industrijski in temelji na 500-letni tradiciji rudarstva, sedanja visokotehnološka industrija v mestu in njegovi okolici pa je spoštljiva do dosežkov preteklosti.

V sklopu obiska španske delegacije iz Almadéna se je v Idriji 10. junija sestal tudi koordinacijski odbor "Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija". Mednarodno telo, ki je zadolženo za celovito in usklajeno upravljanje, sestavlja dvanajst članov, predstavnikov upravljavcev in strokovnih ter državnih ustanov iz Španije in Slovenije.

50. obletnica Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine

Kulturne konvencije so del mednarodnih instrumentov za določanje strokovnih standardov. Pri tem imajo Unescove konvencije z razvitim sistemom spremljanja, poročanja in evalviranja na svetovni ravni posebno vlogo. Države s prenosom načel v nacionalno zakonodajo in mednarodnim sodelovanjem sledijo strokovni doktrini in krepijo institucionalno usposobljenost ter podporo skupnostim. Trije slovenski vpisi na Unescov seznam svetovne dediščine v kategoriji kulturne dediščine – koliščarji na Ljubljanskem barju, Idrija z dediščino živega srebra in izbrana Plečnikova dela v Ljubljani –, ki smo jih dosegli na podlagi kontinuiranega strokovnega dela in sodelovanja, ustrezajo ključnim načelom Konvencije o svetovni dediščini, ponazarjajo njeno evolucijo in izkazujejo spremenjeno vlogo dediščine v sodobni družbi.

Konvencija iz leta 1972 priznava načine interakcije ljudi z okoljem in temeljno potrebo po ohranjanju ravnovesja med obojim – današnji diskurz poudarjeno govori prav o hkratnem ohranjanju dediščine in razvoju. Petdesetletnica simbolizira nezmanjšano relevantnost tega mednarodno najbolj uveljavljenega Unescovega normativnega instrumenta, ki se je razvijal skozi desetletja – vedno v skladu z družbenim pomenom dediščine in naraščajočo vlogo civilne družbe.

Priložnostni logotip ob 50. obletnici konvencije predstavlja svetovno dediščino kot navdih odpornosti, humanosti in inovacij ter nakaže njeno prihodnost za naslednjih 50 let.