Ministri so dopoldne opravili razpravo o migracijah in azilu. Države so se večinoma strinjale s postopnim pristopom k paktu, na čemur bo delalo prihodnje predsedstvo. Francozi so preverili podporo med ministri glede sprejema splošnega pristopa do uredbe o screeningu in ustanovitvi Eurodaca. Več ministrov je izrazilo podporo deklaraciji, ki opredeljuje relokacijo kot izraz solidarnosti. Te države bodo tako prostovoljno sodelovale v relokaciji in francosko predsedstvo od njih kmalu pričakuje najavo kvot. 

Na dnevnem redu notranjih ministrov so bile tudi razmere v Ukrajini in pregled izvajanja načrta v desetih točkah, ki ga je Svet potrdil marca letos. Še vedno je v ospredju aktivnosti držav članic humanitarni vidik in skrb za razseljene osebe, ob tem pa je izjemnega pomena tudi varnostni vidik. »Kljub temu, da v Sloveniji zaenkrat še nismo zaznali povečane prisotnosti nelegalnega orožja ali njegovega tihotapljenja kot posledico vojne v Ukrajini, pa razmere aktivno spremljamo,« je kolegom pojasnila mag. Bobnar in dodala, da moramo na ravni EU sprejeti odločne in učinkovite ukrepe, da bomo to preprečili. V Sloveniji smo v sodelovanju s civilno družbo in nevladnimi organizacijami okrepili tudi preventivne aktivnosti za preprečevanje trgovine z ljudmi.

Ministri so se še pred kosilom sestali v formatu tako imenovanega schengenskega sveta in opravili izmenjavo mnenj o ključnih vprašanjih, povezanih s stanjem v schengenskem območju, tudi na podlagi maja objavljenega poročila Evropske komisije, ki za Slovenijo predstavlja dobro podlago za nadaljnje politično upravljanje sistema.

»Po moji oceni sta za delovanje našega skupnega območja brez nadzora na notranjih mejah ključna dva elementa, in sicer učinkovito varovanje zunanjih meja EU s ključno vlogo agencije Frontex ter povrnitev zaupanja med državami članicami,« je poudarila mag. Bobnar. Slovenija je glas, ki se zavzema za spoštovanje pravic. Ob tem je predstavila tudi razmere v Sloveniji, kjer smo letos sprejeli tudi že več kot 3.000 prošenj za mednarodno zaščito.

Ministrica se je zavzela za iskanje ustreznih rešitev za preprečevanje sekundarnih gibanj in izboljšanje vračanja ob spoštovanju vseh človekovih pravic. Čim prej moramo zaključiti tudi s prenovo zakonodajnega okvira, pri čemer sta za Slovenijo pomembni uredbi o preverjanju na zunanjih mejah (screening) in o podatkovni zbirki biometričnih podatkov (Eurodac), pa tudi prenovljeni schengenski zakonik, o katerem je Svet dosegel mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom. Cilj prenovljenega zakonika je vzpostaviti odporno in močno schengensko območje, pripravljeno na obvladovanje novih izzivov pri upravljanju zunanje meje EU in notranjih meja tega območja ter zagotoviti njegovo ustrezno delovanje. Ministrica je predstavila slovensko stališče, ki načelno podpira predlog, izpostavila pa je zlasti določbo o vzpostavitvi nadzora na notranjih mejah. Slovenija načelno ne nasprotuje ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, vendar mora biti ta vedno skladen z načeli proporcionalnosti in nujnosti, predvsem pa mora biti to začasen ukrep, uveden šele, ko so izčrpani drugi alternativni ukrepi. »Ukrepa, ki ni časovno omejen, tako ne morem podpreti,« je dejala in ob tem še spomnila na dejstvo, da več držav članic že vrsto let ohranja nadzor na notranjih mejah v nasprotju s temeljnim načelom schengenskega območja, in – kot je nedavno ugotovilo Sodišče EU – tudi v nasprotju z obstoječim pravnim redom.

Ministri so potrdili mandate za pogajanja z Evropskim parlamentom tudi o predlogu direktive o izmenjavi informacij, predlogu Prümske uredbe in predlogu uredbe o Agenciji EU za droge. Gre za pomembne zakonodajne akte na področju krepitve policijskega sodelovanja in učinkovite izmenjave informacij. Predlog Prümske uredbe, pri kateri gre za avtomatizirano izmenjavo podatkov za policijsko sodelovanje, uvaja številne novosti, pri katerih sledi tudi dosežkom slovenskega predsedstva Svetu EU na področju iskanja pogrešanih oseb in neidentificiranih trupel.